Prelepa sem dokler molčim, vendar pa ko spregovorim, normalnega človeka vse veselje mine.

Tale stran o meni, sebi, o avtorju je najtežji del. Kako se opisati? Pfff, to najbolje vedo drugi? Mogoče tudi ne.. so pa stvari, ki so seveda nekaterim skrite.

Nekaj osnovnih:

Ime: Tanja

Naj hrana: naj hrane skoraj ni.. ampak recimo ribe, belo meso..

Naj pijača: pivo

Katero: odprto?

Imaš probleme s pijačo: nop, imam jo precej nagruntano

Se odločaš, da bi se pridružila AA: nop, to je za tiste, ki hitro odnehajo

Višina: premejhna

Teža: previsoka

Lasje in oči: rjavi ter zeleno-rjave

Najljubši letni čas: pomlad

Zasedena: ja

Kje si ga spoznala: na družinskem srečanju

Otroci: če rečem da jih imam rada bo narobe, če rečem da ne, bo tudi narobe.. tako da se bom raje zadržala.. zaenkrat pa še nimam svojih ne

Imaš vse zobe: 3 viška!

Pa lase: še več viška

Sex: od viška glava ne boli?

Najbolj sexi deli tvojega telesa: Umm.. moji možgani, moja hrbtenica in moja jajca.

Imaš kakšne posebne zmogljivosti: da, lahko letim

Kako daleč: kako daleč me lahko vržeš?

Drugi so napisali:

Samski - Tadej
Zvita ti si dejstvo!! O tebi sem že premišljeval. Življenje jemlješ takšno kot je. Sicer v pogovorih marsikaj zadržiš zase, a na blogu daš skrajno strogo vedet tvoje mnenje o tem! Ne pustiš se raznim melanholikom in kolerike odpravljaš z malim prstom, življenje živiš tako da ti podrejaš čustva sebi in ne obratno! Zares si flegma!

- -

Blogorola intervju

Kaj se je zgodilo, kaj je pripeljalo do tega, da si treščila v svet blogov s svojim zabavljaškim načinom?

A veš, ko greš zaradi dolgčasa barvati stanovanje in izgleda zabavno, ker vse popolnoma zafrkneš, ker namesto svetlo rumene barve stena izgleda zeleno? No, nekaj podobnega se je zgodilo. Bil je vikend, verjetno turoben, da sem na večer sedela za računalnikom, se pogovarjala s prijateljem Bojanom in brala Fetalija. In mu rečem – daj, a greva tudi midva odpret blog? Kar tako, za hec? In sva ga. In še vedno je tam s takšnim namenom, kot je bil odprt. Za hec. Več ali manj (smeh).

Kako nate gleda okolica – a tvoji bližnji vedo za tvoj blog, ga berejo, jim je všeč? Te imajo za čudakinjo?

Za čudakinjo me imajo tudi ljudje, ki ne vedo za blog (smeh). In že zdavnaj pred blogom sem veljala za neke vrste čudakinjo. Dosti ljudi, znancev in prijateljev ve, da blogam, pa tudi bližnji. Od začetka sicer niso vedeli, kaj to pravzaprav je, sedaj pa redno kupujejo Večer in me berejo. In tudi okarajo, češ – veš Tanja, tudi jaz, ki sem že starejši, se lahko zaljubim (oče). Preseneti me pa predvsem kakšen klic znanca, kolegice, ki pravi da me bere v Blogoroli. Bližnji (družina) me berejo le v Blogoroli, in jim je všeč kar preberejo, ne dajo pa temu prav velikega pomena. Blog ne spremeni prav ničesar, ker ponavadi pišem o stvareh, ki so se mi zgodile - kar sem in ne to, kar nisem.

Ka pa sploh si? Kaj počneš v življenju? Kakšne cilje imaš oziroma kam te nese trenutno veter?

Veter zadnje čase noče in noče pihati (smeh). Mogoče bi se morala preseliti na Primorsko? Trenutno počnem čisto nič, ker sem se odločila, da dam faks zaenkrat na stran in grem s trebuhom za kruhom. Sem v iskanju službe, potem bomo pa videli. Cilji so seveda nekoč nekje nekaj biti in ne životariti skozi življenje. Ampak jaz sem takšna, živim ponavadi za včeraj, danes in jutri. No, včasih še za kakšen napovedan dogodek (smeh). Preveč flegma? Ja, za marsikoga, kar se tega tiče.

Katere bloge bereš? Kdo ti je všeč, kdo ti ni?

Vsako jutro, ko se zbudim, prižgem računalnik in najprej preberem sebe (smeh). Mislim, da sem ravnokar nekoga citirala (smeh). Berem jih ogromno, a po drugi strani malo. V Google Readerju jih je ogromno, pa čeprav sproti brišem, sem še vedno na ogromno. Všeč mi je veliko stvari, o katerih pišejo blogerji. Predvsem osebne stvari, dogodivščine, smešni pripetljaji. Če bi me zanimalo, kako je nekomu hudo, ker ga nekdo ne je*e pet postov, bi gledala limonade. Koristne informacije tudi vedno prav pridejo, zato tudi take bloge rada prebiram. Ne maram blogov, kjer vidiš samo YouTube filmčke in glasbo, kdo je fensi in kdo ni, kdo ima boljše joške in kdo ne. Predvsem se mi pa gnusijo tisti, ki zaradi osebnih konfliktov posvetijo nekomu objavo oz. v nekaterih primerih celo več. In to so ponavadi že blogerji veterani. Smešno za crknit! O imenih ne bom, se bodo že našli v zgornjih vrsticah.

Od kod pravzaprav tvoje ime Zvita T. V. in od kdo zvitafelgna? (Ok, vemo, da je felgna takoimenovao avtomobilsko ‘platišče’.)

Enkrat so se na eni fešti muzikantje zafrkavali, da so trio Zvitafelgna in da imajo rezervo v prtljažniku. Ne vem, kako mi je ravno to padlo na misel ob odprtju bloga, ampak bilo mi je všeč. Tudi prijatelju Bojanu, s katerim sem pravzaprav odprla blog, a sem ga nadaljevala sama. In ker sva na začetku bila dva, sem bila jaz Zvita T.V., prijatelj pa Felgna B.P. Torej sva bila Zvita Felgna-ime bloga, kratice pa najine inicialke. Ime sem obdržala vse do pred kratkim, ko sem si rekla: »Mah, bom Tan!a!. In Zvita Felgna preprosto zato, ker se bolje sliši kot pa zvito platišče, kajne? (smeh)

Glede ‘felgne’ - hja, odvisno, kako gledaš na jezik. Kak lektor bi imel v večini primerov raje platišče … Felgna je sicer dokaj tipičen Velenjski izraz, če se ne motim. Kako je živeti v Velenju? Bi rada za vedno ostala tu?
Felgna je bolj po naše ja. Veleje Veleje. Doma sem blizu Velenja, vendar ravno toliko ven, da živim na vasi, in zaenkrat bi rada ostala tu, ker mi je kraj kot tak zelo všeč, predvsem pa ljudje, sosedje. Dobri sosedski odnosi so pa dost pomembni kajne? V mestu med samim betonom se ne vidim. Če bi hotela, bi sedaj že nekaj let živela v mestu, ampak ne hvala. Rada imam zeleno, tišino, piknik takrat ko se mi zaljubi, ljubljenje na seniku, domačo klet in vince.. dosti je stvari, ki prevagajo.

Kateri faks si ‘dala na stranski tir’? A ti manjka vizija za življenje?

Misliš katera dva (smeh)? Obiskovala sem Ekonomsko fakulteto in FDV, a zaenkrat še vedno ostajam ekonomski tehnik. Po eni strani res manjka, po drugi strani pa vem, da mi faksa ne bi bilo težko narediti. Problem je le najti tisto pravo stvar, ki bi me dejansko veselila in mi bila všeč, ne pa da bi se mi zdela brezvezna in dolgočasna že kar na samem začetku. Sej sem flegma, sem pa tudi grozen optimist, tako da vem, da se bo tudi zame nekaj našlo. Slejko prej.

Iz bloga je nekako razbrati, da živiš bolj na vasi? A to ste prav na kmetih, bi sen te dalo okronati za kmečko blogersko princeso recimo (smeh)?

Ja, živim na vasi. Sicer zdaj nisem več tako kmečka deklina, kot sem bila v mlajših letih, sem pa še vedno na vasi, le da je sedaj manj krav, manj dela … V bistvu ga skoraj ni, ker se enostavno ne splača. Očetu je to
sedaj bolj hobi, kot pa včasih, ko se je dalo od kmetovalstva dejansko živeti. Kmečka blogerska princesa, hehe? Recimo raje podeželska blogerka, ki ne mara kron in ostalega kiča. Ali pa princeska, ki je že padla v
kup gnoja, se lovila s kravami na travniku in kot otrok oboževala kokošje ekce pekce (smeh).

Kaj ljudje tam na kmetih naredijo/rečejo, če rečeš, da ‘pišeš blog’? Vprašajo ‘kaj pa je to zaena novotarija spet’?

Ne samo, da ne vedo ljudje na kmetih, starejšim je blog nekaj nepoznanega. Vsaj ljudem v moji okolici, ki svoj čas raje posvetijo žaganju drv, negi trte in obrezovanju dreves. Pa tudi ponavadi ne govorim sama od sebe, da blogam. Sem pa recimo prej razložila mojemu očetu, kaj to je blog, kot pa fantu mojih let, ki sem mu stvar morala dejansko pokazati (smeh).

A maš fanta - kako to? (smeh)
Imam. Zato, ker sem se mu na začetku predstavila kot princesa. Brez ‘kmečka’ hehe.

Malo bolj resno … Spremljaš obisk na svojem blogu? Je tvoja publika komplet ‘cool’, ali pa imaš tudi kake anonimne ‘oboževalce’, oboževalce in/ali nasprotnike?

Spremljam in sem z njim več kot zadovoljna. Mi pa ni tako zelo pomemben in ne bi nehala pisat zaradi tega, ker me bere samo še pet ljudi. Pišem bolj ali manj zase, za svojo zabavo. Publika je cool pa ni cool, vedno se najde nekdo, ki te bere malo drugače, kot pa ti misliš. Več kot polovica objav je ena sama zabava. Nekaj resnic, nekaj neresnic in izmišljotine, moje mišljenje … ampak redko zelo resno, zato pa pride do občasnih
malo strožjih komentatorjev, ki zadevo jemljejo smrtno resno. Zato pa sem z rezervo, hehe. Če imam anonimne, so ti zelo dobro anonimni (smeh). Koga, ki bi me pa imel čas non-stop dr*at, tako kot nekatere blogerje, pa nimam.

A so resnične vse prigode, opisane na tvojem blogu? Se ti folk dejansko zaletava v fasado in pada v greznico?

Vse ne, vse tisto, kar pa spada pod kategorijo (z)godilo se mi je, pa vsekakor. Ja, nekateri blogerji, khm, pardon, ljudje se dejansko zaletijo v fasado (v predel očetove spalnice) ob 4h zjutraj. Ampak ni problema, sta oče in njegova prijateljica pripravljena pomagati tudi pri takšnih scenarijih. Pa tudi na greznici sredi travnika pristanejo, pustijo odprt avtomobil in naslednji dan dajo oglas na radio, češ, izgubili smo avtomobil, če ga je kdo videl … (smeh) Veliko je prigod. Tudi še takih, neobjavljenih.

Se kdaj sramuješ, da si s kmetov?

Ne, nič več. Je bilo pa ogromno skrivanja v času pubertete, pred vaškimi fantiči. Bog ne daj, da so me videli z grabljami v roki. Sploh me je bilo sram, ko sem prišla v osnovno in kasneje v srednjo šolo v mesto. Kaj si ti ja nor, kaka kmetica neki. To je bilo slabo, to si smrdel, vse si bil, samo človek ne! Nekaj časa sem še bila normalno dekle iz vasi, kasneje pa ponosno kmečko dekle, ki dejansko ve, kaj je to tuš in ne pride v šolo v bata škornjih. Seveda mi nihče ni verjel, da pa sem res s kmetov in da sem otroštvo preživela v več sto let stari hiši in morala sredi zime ven na tisti WC, kjer se pa vode ne da potegniti, hehe.

Kaj si misliš o blogosferi, o Siolovih hišnih blogerjih – recimo o Gartnerju?

Ja … hišni so pač hišni. Jih nisem nikoli kaj preveč spremljala. Razen (bivšega) Fetalija. Zdaj pa tu pa tam občasno samo poškilim k Reboljevi in Gartnerju. Anka mi je zelo všeč. Tako zaradi fotografij kot njenega odnosa. Zadnjič enkrat mi je bilo dolgčas, in sem šla
brat celo Crnkoviča. Se pa sprašujem, kaj počno določeni osebki med hišnimi? Komaj da jim znese napisati tiste štiri poste na mesec. Gartner je pa … No, če citiram mojega znanca, ki ga je nekoč gostil: »Tako samovšečnega moškega, ki bi verjetno najraje sam sebe v rit nažgal, pa še ne.« (smeh) Sicer pa – dokler si plačan za tiste štiri objave na mesec … Še jaz bi postala samovšečna in bi v vsakem postu najmanj 10x uporabila besedo fuk. (smeh & grmeči fadeout … )