.. rezerva je pa v prtljažniku

Preveč! In kaj sem dosegla v teh svojih letih.. o tem raje ne bom razglabljala. Vem pa, da so še stvari, ki jih bom, in na katere bom ponosna. Upam!

Blah, niti se mi ne da razglabljat o tem, kako čas beži. Se mi zdi, kot da je ravno pred nekaj dnevi bil 1.januar, ko je cela vas spala in bila zmačkana od silvestrovanja. Se mi zdi, da je nekje kakšen teden nazaj bil moj rojstni dan, ko me je moj dragi presenetil s kupom posode¹, ki je bila zavita v skret papir. Pred kratkim sem bila prav fino nategnjena, s strani blogerja.. Madonca, ampak 1. april je že kar daleč nazaj!? No ja, se mi pa vseeno zdi, kot da ga poznam že večnost.. čeprav šele od pustovanja dalje. Pa ko sem napisala prvo objavo.. zdaj jih je pa že, uf, ogromno. Vse se zdi kot včeraj, in ne kot nekaj mesecev ali leto dni nazaj.

In spet bo kmalu jutri.. oz. ko se bom ozirala nazaj na jutrišnji dan se bo zdelo tako.. planiranje, kje preživeti zadnjo noč v letu, s kom, kako.. Vse to je v bistvu še tako daaaaleč, pa vseeno tako blizu.

V bistvu zdaj ne vem prav dobro, a se staram jaz, ali on..

O ja, jutri se bo pelo Đuuuuuuuuli Žuli me žuli ja, mal v emšotu, mal v hlačah. Z leti pridejo tudi kilogrami (in večja potreba po ŠE). Prosim, ne nasprotujte temu!

Jutri je praznik (tako so mi rekli), tako da prosim lepo.. nič dela, niti pomisliti ne nanj! Oh ja, in seveda.. vsi, ki veste kje jutri tale zgornji lepotec prepeva, lepo vabljeni.. dam za pivo, ali pet. Če me ne najdete, ali če slučajno ne bom hotela dati zanj.. boste vsaj videli in občutili kako je, ko te nategne devica

1. osebnim računalnikom [rikverc↩]