Značke objave “blebetanje”
Je kej novga, maš kakšne bučke, bučke?
Lepe, zrele, debele bučke, bučke.
Vsi mamo radi bučke, bučke.
Bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bučke, bučke.
Haha, ja.. bučk je več vrst. Zelene, svetlo bele.. proda se jih ogromno, letina je očitno dobra. Jih ne maram preveč, kakšen narastek mogoče, pa tu pa tam pojem kakšno malce popečeno ali panirano.
Ampak ljudje jih imajo očitno radi, prodajajo se kot nore, takšne in drugačne. Dobiš jih na tržnici, v štacuni, pri sosedi, na kavi s prijateljico, k’r nekje tam zunaj, v vrsti za frizerja.. pravzaprav vsepovsod.
Če jih ne kupiš in ne prodajaš dalje pač ni dobro, ker potem.. ja potem se v časopisih ne bi imelo kaj pisati, blogerji ne bi imeli kaj pisati, ne bi se imeli o čem pogovarjati i tako. Moraš biti hiter, da jo kupiš in prodaš naprej, preden bučki poteče rok trajanja.
Hmm.. veliko bučk sem slišala, katero seveda tudi prodala dalje. Marsikateri ne verjamem. In marsikatera je letela name/vame.
Najhujša možna? Ja kaj pa vem, velika večina bučk je kar držala, tako da to niso bučke, čeprav nekateri še kar mislijo tako.. So pa bile ja. Se spomnim tiste, ko sem bila noseča v prvem letniku srednje šole. Groza, vam rečem. Pravzaprav nisem vedela kako naj to doma povem staršem, da ne bodo padli s stola. Od smeha seveda.
Bolj si izpostavljen, več bučk bo slišati o tebi, to vsekakor. Tako da, ali se boš spoprijel s tem in bo šlo vse čez eno uho noter in drugo ven, ali pa se boš zabubil in boš zapečkar. Ali pa si boš izmišljeval še sam večje, da boš ja pozornost prenesel na nekoga drugega. Zakaj bi pa o meni govorili in pisali, če pa lahko o nekom drugemu kajne?
Bučke rastejo. Bolj jih zalivaš, bolj bodo velike.. na koncu že takšnih razsežnosti, da preprosto ne moreš verjeti, da sploh so. Ponavadi je le en velik ogromen nič.
Ja, včasih smo kupovali ježke in lučke, zdaj pa bučke. Se prodajajo in mi jih kupujemo.
Je pa res kar pravita Murat & Jose..
Velik se jih prodaja tud prek interneta
Na raznih forumih kjer je skrita identiteta
Tm so najbol zrele in najbol debele
Prasci se slinjo in bejbe so vesele
Tags: blebetanje, bučke, dogaja dojaja
19 komentarjev »
Kako veš, da te ima nekdo rad? Ja jaz mislim, da če poskuša priti v sobo skozi napol odprto okno in pri tem glasno cvili, ko pa ga spustiš v hišo skozi vhodna vrata je tako hvaležen, da ti skoči za vrat. Očitno je poskušal priti čez napol odprto okno že zvečer, ko je tudi slišal kako stokam in jokam zaradi bolečin v vratu.
Ni ga lepšega kot nekaj podobnega heksnšusu pred spanjem. Da bi malo pozabil na bolečino, raje gledaš v monitor in čvekaš z osebki, bereš bloge.. zavlačuješ, ker veš da postelja ne bo naredila nič dobrega. A v bistvu se motiš. Ker tako dolgo prečepiš pred monitorjem, in to skoraj ves čas v eni in isti poziciji, da ne more biti bolje.. imaš samo eno možnost manj. Vrat v levo ne gre več.
Hitri premiki niso več mogoči, ne takrat ko končno najdeš položaj, ki ti odgovarja. Bolj kot to, da so nemogoči, so boleči. To seveda preprosto ugotoviš, ko strela udari nekje pod tvojim oknom.
In končno se udobno namestiš. Uf uf, mmm.. takolele bo pa že.
Seveda bi bilo. Če.. če ne bi sanjal, da si oropal trgovino najboljšega soseda. Pa še to samo zaradi 5 vrst čokolad. Bežanje je potrebno, hitro premikanje glave prav tako, sklanjanje, sploh pa odkimavanje, ko te nekdo hoče (po krivem) obtožiti kraje. Že od nekdaj fantaziram, da bi se nažrla vseh vrst čokolad in kar je sploh čokoladnega.. mislim da me je želja po tem minila.
Prav tako pa je skorajda minila bolečina v vratu.
Če boste uporabili zgornji recept vam toplo priporočam: nikar, ampak res nikar ne ukrasti samo ene čokoladice. Zaradi nje vas enostavno ne bodo lovili. Če je heksnšus res močan, preidite na bonboniere in draga ustekleničena vina.. In pred trgovino pustite kolo. Jaz ga nisem. Vrat je že bolje, a sedaj me bolijo noge.
Tags: blebetanje, heksnšus, recept, safr, smehec
13 komentarjev »
Zjutraj, zgodaj zjutraj, kot da nimam časa za spanje in ker sem morala biti čimprej nazaj v Ljubljani.. Imela je razgovor za službo. Šli sva iz Ljubljane do Kopra.
Bila sem še vsa omotična, pomanjkanje spanca pa take fore a ne, ona pa je govorila in govorila. Kaj točno se ne spomnim, saj je nisem niti slišala. Vozila sem v megli, čeprav je ni bilo. Ona pa je govorila in govorila, da se mi je še ušesno maslo pocedilo po ramenu.
In končno kava! Na prvi benzi, ki nama je križala pot. Kava me je malo prebudila.. Saj toliko, da sem slišala osebko poleg mene. Mogoče ni bila kriva kava, mogoče so se mi odmašila ušesa, kajti ušesno maslo je prenehalo teči.
Končno Koper! Gužva za popizdit! Na cesti polno radnikov, lopat in krampov. Koji kurac, a na morju nihče nima dopusta al kaj?!? Na srečo hitro najdeva fabriko, kjer ima Špelca razgovor. Počakam jo v avtu. A glej ga zlomka, saj še ni minilo pet minut in ona je že nazaj? Malo v zadregi malo z nasmeškom pove, da to ni služba zanjo, saj potrebuje izpit B kategorije, ki ji je bil odvzet zaradi prevelike količine alkohola. Ja, naša Špelca res rada pogleda v kozarec, globji je bolj ji je všeč. A sem že omenila, da se mi je mudilo nazaj v Ljubljano? No Špelca tega ni dojela! Ker smo že na morju je treba obiskat vse lokale ob plaži, na plaži, v plaži, pri plaži pa sem pa tja.. Jaz pa sem dobivala akno pri akni, ošpice, nore koze, vročino, mislim da so se pojavili tudi menstrualni krči.

No pa le pogleda na uro naša Špelca, nato ji kapne, da se mi mudi, in se le odpraviva nazaj v center Evrope. Dobro urco pa sem doma pomislim.. vednar ne! Nisem vedela, da je na avtocesti toliko počivališč, blebetanje tudi ni pojenjalo (mislim, da je bilo govora kako so včasih delali obleke iz konoplje, kako je bilo v vojski leta jezusoveganevemkaterega, žlahta gor pa žlahta dol, pa vsi ti tipi zmešani pa take fore). Malo je manjkalo, pa bi jo strpala v prtljažnik! Vožnja pa je bila podobna potresu, čeprav ga ni bilo.. saj sem se vsa šejkala od doze kofeina, ki bi prebudila cel bataljon tabornikov.
Končno Ljubljana! Poslavljanje kot da se ne bi videli nikoli več (najmanj pol ure), pa kdaj se spet kaj vidimo, pa pozdrav mamo, pa brata, žali fotra pa take.. fo(t)re.
No ja še en zanimiv dan kajne? Ob tem mi na pamet pade tista.. Ko rano rani, rano dan zajebe 
Tags: blebetanje, dogaja dojaja, fikcija, kava, smehec, ženska
17 komentarjev »
|