.. rezerva je pa v prtljažniku

Ali pa naredim zamenjavo. Daš dam? V zameno dobiš naslednje:

• težke misli pred spanjem in skoraj več kot uro časa v postelji, preden zaspiš
• slabo spanje
• kričanje in klatenje z rokami
• prepevanje
• jutranji nasmeh na obrazu, ki je namenjen boljši polovici, ki gre v službo ob nečloveški uri (ob tem se ne prebudite, vse je avtomatsko)
• zbujanje z malce več potenja
• in sanjami

Trenutno so na vrsti dnevi otroka. Sanjali bi otroke, predvsem tiste male nagajivčke in pa dojenčke in dojenčice, ki imajo zelo zelo črne lase in ogromno njih, ter močne obrvi. O tem, kako jih lahko skoraj umorite s tem, ko zapirate vhodna vrata.. in podobno. Ali pa če imate radi zvezde in vesolje? Ne bo jih manjkalo, zagotovljeno! Padale bodo z neba, na nebu se bodo pojavljale čudne oblike, imena, risbe, plovila. Občutki so nepopisni! Naravne nesreče. Zadnje čase so to predvsem tornadi in poplave. Verjemite, morate se pripraviti na najhujše! Živali v sanjah vam ne morem obljubiti, razen kakšnega dinozavra, ki vam poje očeta, ali pa opico ki meče kamenčke. Ko bo prišel čas, da v resničnem svetu potujete s časovnim strojem, boste dobro vedeli s katero živaljo se lahko igrate in s katero ne. Tu pa tam bi imeli odnos z neznano osebo. Pardon, osebami. Obeh spolov. Kontracepcija ni potrebna.

Si kdaj v resničnem življenju želite, da bi imeli krila? No, tega vam ne morem ponuditi, lahko pa vam ponudim letenje v sanjah. Brez kril. In ne pozabite, preden vzletite, potrebujete dolg zalet. Ko boste padli, ne boste umrli. Samo čutili boste ničesar. In če sem že pri padanju, ponujam tudi mini bungee jumpinge s sosedovih stopnic. Včasih boste povili majhne mačke namesto otroka, boste namesto las na glavi nosili pink krilo, v službo odšli v pižami ali copatih.. in še mnogo, mnogo več!

Vse to samo v zameno za en teden brez sanj! Lahko z doplačilom. V najslabšem primeru vam plačam polno ceno.

Jaz ne morem več, res ne.

Včasih bi najraje kakšne stvari in novice preslišala. Mislim kako da ne, če pa takšne klatijo, da človeka kar malo pri srčku zagrabi.

Tisti, ki me vsaj malo poznate dobro veste, da je kava nekaj, kar imam rada.. brez nje mi živeti ni. Če pa že hočem, pa se to pokaže v obliki hudega glavobola in omotičnosti.

Nekdo: Jaaa.. a veš da sm zadnjič prebrala, da pitje kave povzroča zmanjševanje prsi?

Jaz: Wtf?

Nekdo: Ja.. samo ne se sekirat. Baje je pa tudi to res, da če jo piješ, je šansa za raka na prsih manjša.

Jaz: Wtf?

Kako ne bi bila WTF, če jo pa pijem najmanj 2x na dan? Jaz pa sem mislila, da imam res vse po očetu od pasu navzgor. Teorija zavržena. Vsega je kriva kava!

Klikni sem, da si prebereš o zadevi s kavo.

Problem nastane tudi pri pivu. Rada ga imam. No, tako rada, da bi bil moj najboljši prijatelj v dobrem in slabem, ter na vsakem koraku ravno ne.. v določenih trenutkih pa vsekakor. In kaj povzroča pivo? Ja pivski trebuh valjda. In baje večje prsi. Ampak koliko piva moram spiti, da uničim tisto kavo in zmanjševanje prsi? Ta informacija bi bila več kot dobrodošla. Sicer ugotavljam, da je sedaj.. o porkamizerja, da je vse.. no, v ravnovesju, saj že nekaj časa ne gredo ne nazaj, ne naprej. So tam kjer so, iste kot so bile. Torej spijem toliko piva kot kave?

Nujno potrebujem še kakšno drugo alkoholno ali brezalkoholno pijačo. Vprašaš zakaj? Ja, kolikor vem, kava ne vpliva na zmanjševanje trebuha, medtem ko pivo povzroča ravno obratno.. In če hočem večje prsi brez tega, da bi se odrekla kavi, moram spiti veliko piva. In ob veliki količini le tega bo trebuh vedno večji in večji, prsi pa ob pivskem trebuhu ravno ne bodo prišle do izraza a?

Da so nekateri ljudje čudni, OK, razumem.. da so škrti, no, še tudi.. ampak čakaj, nekaj mi ne gre v glavo. Ti kupiš dober avto zakaj? Da se boš udobno vozil? Poskrbel za boljšo varnost? Se bahal pred znanci? Ker preprosto imaš denar? Neeee, odgovor je napačen. Kupiš ga zato, da ti v slabem vremenu lahko čepi v garaži, ti pa ga poljubljaš po felgnah,¹ in se samozadovoljuješ ob pogledu na njegovo lepoto!

Danes na poti domov smo slučajno poslušali radio, katerega ime se ne spominjam. Zasledim, da izvajajo neko nagradno igro, v kateri si lahko prav ti tisti, ki bo lahko naslednjih šest mesecev vozil Toyoto. Ampak za to moraš imeti prekleto dober / smešen / čuden / najbolj odštekan razlog.

In tako v eter spustijo žensko, katera naj bi imela dober razlog, da dobi avtomobil za pol leta.

Pravzaprav ni klicala v svojem imenu, ampak zato, da bi presenetila hčerko, v slučaju da bi bila izžrebana oz. izbrana. In zakaj prav hčerka? Zato, ker ima njena hčerka SAMO dva avtomobila. Ta SAMO DVA AVTOMOBILA sta Mercedes in Audi. Ne konča se pri SAMO, ženska nadaljuje.. pravi, da njena hčerka v slabem vremenu ne koristi nobenega od avtomobilov, saj se ji zdi škoda. V slabem vremenu se tako hčerka ne vozi v službo z avtomobilom, ampak mora revica že navsezgodaj zjutraj na avtobus. In Toyota je očitno ravno ta avtomobil, kateri ni vreden, da v slabem vremenu čepi v garaži in da drkaš nanj. Ne. Ta je za umazan posel, kot sta dež in sneg. In če bi ga hčerkica dobila, bi bila končno rešena vseh muk.

Jaz pa točno vem kaj bi z njenim Mercedesem in Audijem. Enega bi v rit zabila lastnici avtomobilov, drugega pa njeni mamici, ki jo tako skrbi za hčerko in njene avtobusne probleme. In to v slabem vremenu!

1. platiščih [rikverc↩]

Včeraj je bil dan za presenečenja. Najprej sem opazila spodnji lovilec hitrosti. Pa zadeva ne bi bila smešna, če se ta ne bi nahajala tam, kjer je res nepotrebno.

Na vasi. Pravzaprav na kmetiji.. na cesti, ki loči kozolec od hiše. Tako ali tako ne moreš pripeljati kot nor po tej cesti, ker 1. je ovinek in hrib, 2. te opozori tabla, 3. ker so tam samomorilni ležeči policaji, in 4. šele po vsem tem zagledaš merilca. To so ekstra super tehnološko napredni kmetje, na katere sedaj čakam, da bodo tam postavili semafor in si narisali zebro.

Saj te zadeve so smešne po eni strani.. predstavljaj si da slišiš po radiu: Ko je postavil nakladalko pod streho kozolca in se odločil da jo peš mahne v svojo lastno hišo, ga je.. povozil motorist. Iz takih stvari se ni za norčevat, ampak jaz že leta čakam na kakšno takšno obvestilo, ki bo vključevalo natakarico. V mojem wannabe mestu obstaja gostilna. Gostilna z veeliiiiko verando. Tako kot je ponavadi običaj, te postreže natakarica. Ampak da te natakarica postreže, mora najprej čez cesto. Že res da je enosmerna, in da zmanjša možnost nesreče za 50 postov, pa vseeno..

Tehnološko napredni kmetje pa včeraj niso bili dovolj.. temu sem se pravzaprav smejala, medtem ko me je skoraj popadel jok, ko sem stopila v kuhinjo in tam zagledala njega.

Ma kaj se to pravi? Da sedaj nihče več ne bo kupoval črne kave? Da bomo vse đezvice v smeti zmetali? Nič več običajnega kofetkanja?  Ne maram kofi mejkerjev! Ne maram jih v filmih, nanizankah, najmanj pa jih ne maram v svoji kuhinji.

Čeprav.. tisto, kar je včeraj ta stvor naredil ni bilo švoh. Sploh ne. Bilo je.. no, penasto in dobro.

Zadnje dneve sem tudi sama eno veliko presenečenje. Baje. Najmanj dvakrat sem že zbudila vse v hiši zaradi svojega kričanja med spanjem. Še sama ne bi zraven sebe spala, tako da ne vem kako lahko drug(i) zdrži(jo). Sosedje imajo srečo, da so vsaj nekaj metrov stran.. sploh imajo pa srečo tisti, ki živijo v bloku. Da nisem njihova soseda namreč.

Res sanjam brezvezne stvari. Danes npr. spet o tem, da so nas napadli tornadi, mi pa smo se skrili v tiste okrogle betonske stvari pod cesto, čez katere teče voda. Nato je očeta pojedel dinozaver.

Sem miroljuben človek, zelo, včasih preveč, ampak aaaaaaaaa, ko mam pa nekaj vrh glave, pa pisker kar odleti. Danes po svetu hodim brez, mehurčki in para pa kar vrejo..

Jebemti birokracijo, jebemti občino! Tokrat dobesedno. In že v naprej se ne opravičujem za vse napisane psovke. In za nazaj.

Grem na zavod za zaposlovanje, z namenom da se vpišem v evidenco brezposelnih oseb. Torej grem v Velenje. Do tja imam malo manj kot 10 minut (zadnje čase v bistvu skoraj pol ure, ker končno popravljajo najbolj skurblano¹ cesto v vsej Evropi, ki pelje od nas do Velenja. In obratno seveda). Do sedaj so se pač vsi domači in okoliški prijavili na zavod v Velenju, torej problema ne bi smelo biti, čeprav sem občanka Žalca in ne Velenja. Well.. i was wrong. Ne gre, razen če imaš delodajalca, ki prihaja iz Velenjske občine. Suck that!

In kje je problem? Problem je ta, da imam do Velenja malo manj kot 10 minut, slabih 7km, medtem ko imam do Žalca.. hmm, kaj pa vem, približno 20, mogoče več. In Žalec kot mesto poznam kur* kej, medtem ko sem v Velenje hodila v šolo.. tam sem (bila) skoraj vsak dan. Velenje je moj mesto! Mesto priložnosti. Buahaha, pravkar sem povedala vic.

Saj ne da mi je težko malo prej vstat.. mi ni. Ali da bi bila vožnja mučna. Ne, nikakor. Ker vožnja do tja ne obstaja! Mislim, obstaja, če greš najprej v Velenje na avtobusno ali železniško postajo, in si čez cca. 45 minut v Žalcu. Pizda, v Ljubljani sem za 45 minut z avtomobilom!

Nekaj jebenih metrov me loči do občine Velenje. En majcen potoček, v katerem še rib zaradi gnojnice ni več! In ko vem, da je za vse to kriv moj pra pra (pra?) dedek, sem še toliko bolj jezna! Mislim svašta.

Enega so ponesreči ubili, ker je slučajno imel na sebi isti reklc², kot tisti, ki bi ga morali ubiti.. za drugega so Nemci razpisali ogromno nagrade. Za njegovo glavo! No.. ta, ta nam je pa dobesedno zjebal sistem. Pravkar sem naštela tri pra pra (pra?) dedke. Verjetno je eden izmed teh bil pol pra pra (pra?) dedek. Sumim da zadnji, če so prvega ubili? Sedaj bi mi prav prišel kakršenkoli živ dedek, ali babica, da bi mi to pojasnil, ker se res ne spominjam več.. Je pa zgodovina družine zelo pestra in zanimiva.

Anyway.. Spadam pod občina Žalec, pošta Velenje. Zakaj? Zato, ker če bi nam Žalski poštarji vozili pošto, bi jo dobili 15 dni prepozno.. ker je predaleč! A bejž, a jaz pa moram imeti čas in voljo.. a od mene do Žalca je pa bližje?

1. tako z luknjami, ki je celo slabša od makedamske [rikverc↩]
2. zgornji del obleke? [rikverc↩]