Arhiv za kategorijo “Popizditis”

Pa naj še kdo reče, da je mladina nagravžna, pa zvandalizirana do konca, se neprimerno obnaša in da predvsem neprimerno govori.

Mama otroku: “Pazi, da ne boš padla”

Mala se guga sem tja..

Mama: “Alo, mala, daj noge naprej, da ne boš padla!”

Moški srednjih+ let, ki je “slučajno” slišal, ker je sedel za sosednjo mizo: “Mala naj da raje noge narazen kot pa naprej!”

WTF starček? Se zavedaš, da govoriš (o) otroku, ki jih še niti štiri ne šteje? In vsi vemo, kaj je mislil, ker je kasneje dal vedeti, češ da ni mislil na otroka, ampak na mamico.

A se včasih sploh zavedate in pomislite prej, kadar kaj zinete? Preden pri svojih 40ih+ zažvižgaš za mlado punco, ki bi ti lahko bila hčerka.. preden pogledaš od glave do pet punco, ki je še mladoletna, in jo povabiš na pijačo, kasneje pa na scene, proti katerim bi tvoja žena in tvoji otroci bili definitivno proti? A se?

A se zavedaš, da si taka punca o tebi misli: “Staaaari moj ker jebeni degen. Doma ne dobi fukat, pa misli da bo takole okrog kaj lažje nafehtal!”

Nafehtal že nafehtal. Ampak prej grde opazke in misli, kot pa tisto, kar pravzaprav fehta.

  • Share/Bookmark

Comments 19 komentarjev »

Zadnje čase živim pod pritiskom. In ta pritisk se imenuje stara mama/oma/babica/nona. Ki pa ni niti malo v krvnem sorodstvu z menoj.. Samo pod isto streho trenutno živimo in uporabljamo isti pralni stroj. Včasih še prašek.

Da smo si na jasnem. Že od mladih let, ko smo ga začeli lumpati in skakati po diskotekah, sem imela prost izhod, še posebej pa prost prihod, kadar nisem pozabila ključev, ali pa mi jih ni uspelo vtakniti v pravo stvar. Nikoli nobenih problemov, ker tudi sama nisem bila problem, in doma so vedeli, s kom hodim ven in da sem pridna punčka (za to grem v pekel..ampak se niti ne sekiram, ker zgoraj dvomim, da bi koga poznala).

Kakorkoli.. tako je. Navajena sem svoje svobode. Da grem, ko mi paše, pridem, ko mi paše. Če vem da imam obveznosti, bom prišla prej, če jih nimam, bom dlje.. kakor se mi bo pač zazdelo.

Zdaj, zadnje mesece, ko pa delam na polno-si ne namišljujem, res sem pridna, delam delam delam, ves čas delam, tu pa tam je kakšen dan fraj, kakšna ura v vikendu, da lahko grem na pijačo.. no, zdaj so se pa začele dogajat čudne stvari. Tisti nekdo omenjeni zgoraj, me hoče imeti pod fakin’ kontrolo. Sprašuje se me, kam, kdaj, kako dolgo.. HALO? Čakaj, a sem ti jaz dolžna? Nisem. Pridna sem, ne hodim v kurbarijo (ne še), torej mi spizdi izpred oči, ker ne maram takšnih vprašanj. Pa kljub temu, da ne odgovorim, ve.. vsaj polovico. Kdaj sem šla, in kdaj sem prišla.

Te ome imajo toliko časa, da lahko spremljajo celoten potek normalnega dne slehernega soseda, skozi vsa okna, ki so v hiši in “gledajo” k njim.. Če si ne beležijo, sem bicikel, ker to vse ve. Vse! Če pridem ob 2h, bo vedela do minute natančo. Če pridem ob 4h zjutraj.. tudi. Popizdevam po malem. Ker mene-vnukovo punco je treba malce oladit, da ne bo tako okrog skakala ali kaj? Fakof. Rojstnega dne od avgusta mi še zdaj ni uspelo malce zapiti z družbo, ker enostavno ni prostega vikenda. Po malem sem že zjebana v mozak, ker mi primanjkuje stare družbe in tistih starih dni. Če najdem jaz čas, ga oni ne, in obratno.. Če bi jaz nazdravila, drugi ne bi šli s taksijem domov.. etc žnjr. Popizdevam. Zapečkarji ste ratal vsi, vključno z menoj. No.. s to razliko, da imam jaz kontrolo izhodov in prihodov.

Ni normalno, da bom pri svojih 24ih nekomu razlagala kje in s kom, ter zakaj sem bila. Ne, zame ni. Sploh zdaj, ko sploh ne vem več kateri letni čas je zunaj, ker toliko preživim med štirimi stenami.

Višek je bil pa ta vikend, ko sem doma (tu kjer sem pač zdej no) z našim konobarjem čvekala in pila pivo. Pod marš me je nagnala spat. Večkrat. Ne samo, da hoče kontrolirat moje izhode in prihode, zdaj bom počasi morala že spat na komando.

Jebite se vsi po vrsti, ki mislite, da lahko človeka non stop kontrolirate in komandirate. Nekateri imate slednje že v krvi! Jaz sem imela, pa jo bom še naprej imela-svobodo, izhode in prihode, ko bom jaz hotela. Pa tudi spat bom zaenkrat še hodila takrat, ko bom jaz hotela. Če ne zlepa, pa zgrda..

Piss out, nekje mora iti ven ;)

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »

You are running out of closet space here (H:) and there (T:). To free space in your closet by throwing away most of the purple things, click here..

Fok. Jeba je, ko imaš skoraj čisto čisto vse oprano in zlikano in zloženo. Noh, z zloženo mislim bolj ali manj, natrpano v omari. In če hočeš do točno določene mikice/majice/katerekoli druge stvari, se ti poruši sistem. S tem mislim predvsem na trenutno lepe zložene natrpane kupčke, ki se ti jih v naglici, ko iščeš nekaj določenega, ne ljubi več v red spravljati.

Rabm novo omaro. In s tem mislim predvsem na omarE.

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

Se splača še kaj več napisati? Kot to, da me že zdaj boli kot sam hudič, ko injekcija še sploh popustila ni.. niti nočem vedeti, kaj bo šele kasneje. Ketonal ftw!

Glede na to, da sem obupna pacientka, sem si vseeno zaslužila štampiljko. Na računu :mrgreen:

Inu nikoli se mi še ni luštal kave pa čika tako, kot se mi ju zdej!

  • Share/Bookmark

Comments 10 komentarjev »

Slej.. Če mi prej na glavo ne pade kakšna skret školjka, ali pa se ne spotaknem ob prehlajenega bernardinca, ki si po svetu upa hoditi brez robcev. Don’t ask!

Moja dva modrostna sta čist lepo ven lezla.. seveda z majcenimi bolečinami, ampak kasneje je bilo vse brez problemov, do pred nekaj dnevi. Boli boli. Danes so me tako na pol vzeli, me na pol pregledali in na pol pozdravili. In ker nisem nujen primer, bom na slikanje lahko čakala še cel mesec, čeprav je več kot očitno, da so te zajedalske mrcine za vun spipat! Tile dopusti bolnim ljudem nič dobrega ne prinesejo no. Meni, ki pa sovražim kakršno koli bolečino z zobmi, pa še manj. In stik kovine z zobmi. Zmrazi me. Da ne govorim o tem, kako trzam na tistem stolu tam. Kot da prejemam elektrošoke.

Zmrazi me predvsem zaradi operacije pred leti, ko je bilo treba odstraniti stalen zob, ki se je po nekih čudnih potah znašel v moji bradi. Vodoravno. V vsej svoji širini in višini. S korenino vred. Pravzaprav, rezano od štirke do štirke. Kot da je tja po dlesnih splaval, kot spermiji do rodil. Smejala se nisem teden dni. Kadila sem pred ogledalom.

Pa da grem nazaj na sedanjost.. A sploh omenim, da mi je zrastel votlel modrostni zob? Do not laugh! Ok, oni drugi zaenkrat še dobro stoji..

Ampak do danes, ni bilo ne duha in sluha o tretjem. Ampak je. Popoldne me je začela boleti še druga stran goflje. Si mislim, ah, to so vse živčki.. Niso živčki, ampak tretji modrec, ki ven leze. A lahko prosim še četrti začne, da bodo tile zadnji dnevi res popolni? In da bo polna mera, naj bo votel.. modrosti pač nimam več kam shranjevati. Tudi na disk ne, ker mi je danes začel srati z low space-om.

In glede moje čudne gibajoče se bulice na roki..(KLIK)

Ganglion. Nekakšna zatrdlina polna želatine (want some?), ki je verjetno nastala zaradi tistega mojega udarca. Čutim jo ob večji obremenitvi. Čutim tudi, da občasno nič ne čutim. Čutim mravljince.. čutim, da z živci nekaj ne štima. Yey.. če ne pomaga punkcija, pravijo da pomaga operacija. Kakršno koli težje delo z rokami do ponedeljka odpade. Zdravnica na dopustu. Dragi, upam da bereš.. (vem, da bom pod nos dobila, da tipkam pa lahko)1

Mislim, zakaj za vraga no? Jaaa, saj vem da obstajajo še dosti hujše stvari in bolezni in etc žnjr. Ampak jaz se tako zelo ne bi prepisala od otroške zobozdravnice. Ja, še to me čaka. Vpis nekam, kjer ni prostora. Jemljemo šele oktobra, novembra.

Ok, sej ni panike.. bom pač malo manj govorila, več pisala in špukala, če bom že hotela koga nagovoriti. Ročna dela pa tako do nadaljnega odpadejo. Pa tako lepe rdečo bele arafate sem začela štrikati.


Opombe, opombice..
  1. šala šala, nas3 se čist lepo razumeva [rikverc↩]
..če jih ne razumete, pa ni moja krivda
  • Share/Bookmark

Comments 6 komentarjev »