.. rezerva je pa v prtljažniku

Hja.. ko takole razmišljam, točno vem zakaj se ji tako reče. Ampak poleg pridevnika slepa bi jaz dodala še pridevnik gluha. In besedo copata. Hm.. pravzaprav imam v mislih ime in priimek.

Dragi in drage, to je bilo od filozofiranja vse, sedaj pa k malo resnejšim zadevam.

Se sprehajam po trgovini, ko me seveda napade smeh. Mati se mi čudijo, jaz pa ji s prstom kažem na tiste pločevinke. Tušmobil energy drink? Say what? Mogoče kdo ve, kdaj misli pa Mobitel pekarno odpret?

Se sprehajam dalje, ko zagledam polico na kateri piše: Kofeinski napitek, ki vsebuje kofein. A je samo meni to skregano z zdravo pametjo? Dobro, vem da obstajajo nekofeinske kave, etc. žnjr.. Ampak tole se pa bere kot: Goveji golaž, ki vsebuje govejo meso. Jah neeee, kakšen bo pa goveji golaž? Iz piščanca?

Zaključek te objave in današnjega razmišljanja (kar ga pač sploh premorem ob vsem sranju, ki se mi dogaja):

Slepa ljubezen in skregana pamet imata dosti skupnega. Ko si slepo zaljubljen, ne vidiš nikogar drugega.. ne poslušaš nikogar drugega in se sploh ne oziraš na okolico. Zato je pa tudi gluha. O tisti copati vmes raje ne bom.. pa tudi o amortus pijani ženski¹, ki je mojega moškega “spravila” od hiše ne. Tudi o tem, da od sobote dalje spim sama. Ne bom, ker je skregano s pametjo.

Raje ne bom nič, čeprav sem včeraj napisala grozno dolgo objavo, ki je vsebovala toliko besa in jeze kot še nikoli prej.

Mimogrede, če potrebuje kdo kakšen scenarij za slovensko limonado naj pove, imam na zalogi. Čeprav se mi dozdeva, da bi glavnega akterja težko našli.

1. ki si tega naziva nikakor ne zasluži [rikverc↩]

Na tem mestu se klanjam osebi, ki je v znak protesta svojega mobilca zagnala nekje do Francoske Gvajane. Pa čeprav sva se zaradi tega v mestu lovila skoraj eno uro.. klanjam se, ker še ima očitno toliko pameti, da ve, da mu ni potrebno biti na razpolago vsako jebeno minuto njegovega življenja. Klanjam, ker je z besedami poslal človeka v 3pm.

Ne resno, kaj je z nekaterimi, da morajo klicati vsako minuto, uro. Da morajo vprašati vprašanje, na katerega sploh ni odgovora. Na vprašanje, ki nima smisla. Na vprašanje, ki si ga lahko samo tisti nekdo izmisli..

Mislim resno, človek še dobro ne pride domov, pa se ga že nadleguje, kaj počne, kaj bo jedel, zakaj bo jedel, kam bo šel, zakaj bo šel. Pa WTF no? Ljubosumje očitno res nima meja. Razumem pare, ki se gredo nek love preko Jadrana. No, pravzaprav jih ne.. ampak razumem, da se slišijo večkrat na dan kot enkrat, to vsekakor. Ampak da ti živiš s človekom, si skupaj vsako jebeno minuto, ker ga tako ali tako ne izpustiš izpred svojih oči.. in da ga moraš kljub temu na dan še poklicati najmanj 10x? Da ga moraš preverjati in mu še tiste lepe trenutke, ko končno lahko diha pokvariš.. no, tega pa ne razumem.

In ne razumem človeka, ki to lahko mirno prenaša, ki se mu da odgovarjati na bizarna vprašanja, ki se mu sploh da javljati na telefon in dajati neke brezvezne odgovore in imeti jebeni alibi, da ni slučajno kje drugje kot doma.

Še obstaja upanje. Pa ne za te, ki non stop gnjavijo, ampak za metalce teh stvorov. Ti stvori so čisto nekaj drugega kot pa tehnologija, preko katere se slišiš in pogovarjaš. Postali so izgovori in razlogi, alibiji in preverjanje.

Močno upam, da tole ni spešl edišn. Ti ga samo *ukni, pa naj se gre oni drugi jodlarijo če zna

Stari, ne prijemlji me za fukročke, bemti!

Za kaj?

Za fukročke ti pravim!?

Me gleda kot tele v nova vrata, nakar pade obrazložitev kaj to je, in kje je, ter kaj se s tem počne. In kaj ne! Sledi seveda smeha polna skleda, prav tako občutno več dotikanja..

Mnja saj, kaj si pa češ. Nekateri ne vedo kaj je to recesija. Če že vedo, jo zamenjujejo z depresijo in furajo safr, tako kot tisti, ki vedo kaj je recesija. Stvar je ista, le razlogi so drugi. Kar pač itak nima veze.. EMOti so pred časom, in če v teh hudih trenutkih to ne postaneš si na veliki izgubi. Krvi, ne denarja. Nebuloze, vem. Ampak da ne veš, kaj so to fukročke?

In potem nič hudega sluteč grem na stranišče, čeprav sem se že ničkolikokrat zaklela, da piva več ne pijem. Ne takrat, ko vidim da je v smeri stranišča in nazaj gužva za popizdit. Grem, pridem, čakam. Pol ure. Jebeni zastoji. Poplava vsepovsod. Bejba vpije iz sekreta, da je zmanjkalo papirja, in da naj ji ena posodi robce. Stara, šparam na robcih, zato letim na moškega po papir. Tam ga je vedno polno. No, papirja ni bilo polno. Je bila pa zato polna školjka. Do vrha. Aaa.. jasno kot beli dan od kje poplava.. In skoraj polna moja usta. Uredim zadevo in hop, nazaj v družbo.

In ko greš prvič po pivu.. si ga najebal. Moraš iti še drugič. Sfuram skozi gužvo, stopim v poplavljen sekret, spet. Vrste ni. Ko odprem vrata sekreta, sem imela spet polna usta. Pa jebemti baba nagravžna, kako ti rata se tako usrat, da je vsega polno po zunanjem delu školjke? Packa babja, upam da si si obrisala hrbet.. Ali pa da si kasneje dala vsaj tako, da si bila zgoraj. Smili se mi moški, ki te je položil na svoje rjuhe. Spet polna usta, zadržala sem komaj, tako kot sedaj, ko se spominjam prizora.

Pila nisem več, začuda me kasneje niti ni tiščalo kam.. Sledi pohajkovanje po mestu, fotkanje in smeh ob pogledu intervencije v avtomobilu, ki se v eni uri dvakrat zapelje po PIKINEM trgu okoli smrečice. PIKIN TRG? Kam je šel oz. bo šel TITOV? Spomenik je še tam. Bo še tam. Ne se hecat no, ga mislijo zamenjati s Piko Nogavičko in njeno opico na rami? Nene, to se ljudje hecajo ane? In ja.. intervencija okoli smreke. Da kdo ne ukrade tiste huge smreke?

Kebab, taksi, domov. Komaj, saj sva na tistem hinavskem levem ovinku skoraj poletela naravnost in da bushes.

Ugotovitev dneva: Stvar s sranjem in stranišči ne bo nikoli zastarela.

Nasvet dneva: Ne pozabi obrisati hrbta!

Da so nekateri ljudje čudni, OK, razumem.. da so škrti, no, še tudi.. ampak čakaj, nekaj mi ne gre v glavo. Ti kupiš dober avto zakaj? Da se boš udobno vozil? Poskrbel za boljšo varnost? Se bahal pred znanci? Ker preprosto imaš denar? Neeee, odgovor je napačen. Kupiš ga zato, da ti v slabem vremenu lahko čepi v garaži, ti pa ga poljubljaš po felgnah,¹ in se samozadovoljuješ ob pogledu na njegovo lepoto!

Danes na poti domov smo slučajno poslušali radio, katerega ime se ne spominjam. Zasledim, da izvajajo neko nagradno igro, v kateri si lahko prav ti tisti, ki bo lahko naslednjih šest mesecev vozil Toyoto. Ampak za to moraš imeti prekleto dober / smešen / čuden / najbolj odštekan razlog.

In tako v eter spustijo žensko, katera naj bi imela dober razlog, da dobi avtomobil za pol leta.

Pravzaprav ni klicala v svojem imenu, ampak zato, da bi presenetila hčerko, v slučaju da bi bila izžrebana oz. izbrana. In zakaj prav hčerka? Zato, ker ima njena hčerka SAMO dva avtomobila. Ta SAMO DVA AVTOMOBILA sta Mercedes in Audi. Ne konča se pri SAMO, ženska nadaljuje.. pravi, da njena hčerka v slabem vremenu ne koristi nobenega od avtomobilov, saj se ji zdi škoda. V slabem vremenu se tako hčerka ne vozi v službo z avtomobilom, ampak mora revica že navsezgodaj zjutraj na avtobus. In Toyota je očitno ravno ta avtomobil, kateri ni vreden, da v slabem vremenu čepi v garaži in da drkaš nanj. Ne. Ta je za umazan posel, kot sta dež in sneg. In če bi ga hčerkica dobila, bi bila končno rešena vseh muk.

Jaz pa točno vem kaj bi z njenim Mercedesem in Audijem. Enega bi v rit zabila lastnici avtomobilov, drugega pa njeni mamici, ki jo tako skrbi za hčerko in njene avtobusne probleme. In to v slabem vremenu!

1. platiščih [rikverc↩]

Sem miroljuben človek, zelo, včasih preveč, ampak aaaaaaaaa, ko mam pa nekaj vrh glave, pa pisker kar odleti. Danes po svetu hodim brez, mehurčki in para pa kar vrejo..

Jebemti birokracijo, jebemti občino! Tokrat dobesedno. In že v naprej se ne opravičujem za vse napisane psovke. In za nazaj.

Grem na zavod za zaposlovanje, z namenom da se vpišem v evidenco brezposelnih oseb. Torej grem v Velenje. Do tja imam malo manj kot 10 minut (zadnje čase v bistvu skoraj pol ure, ker končno popravljajo najbolj skurblano¹ cesto v vsej Evropi, ki pelje od nas do Velenja. In obratno seveda). Do sedaj so se pač vsi domači in okoliški prijavili na zavod v Velenju, torej problema ne bi smelo biti, čeprav sem občanka Žalca in ne Velenja. Well.. i was wrong. Ne gre, razen če imaš delodajalca, ki prihaja iz Velenjske občine. Suck that!

In kje je problem? Problem je ta, da imam do Velenja malo manj kot 10 minut, slabih 7km, medtem ko imam do Žalca.. hmm, kaj pa vem, približno 20, mogoče več. In Žalec kot mesto poznam kur* kej, medtem ko sem v Velenje hodila v šolo.. tam sem (bila) skoraj vsak dan. Velenje je moj mesto! Mesto priložnosti. Buahaha, pravkar sem povedala vic.

Saj ne da mi je težko malo prej vstat.. mi ni. Ali da bi bila vožnja mučna. Ne, nikakor. Ker vožnja do tja ne obstaja! Mislim, obstaja, če greš najprej v Velenje na avtobusno ali železniško postajo, in si čez cca. 45 minut v Žalcu. Pizda, v Ljubljani sem za 45 minut z avtomobilom!

Nekaj jebenih metrov me loči do občine Velenje. En majcen potoček, v katerem še rib zaradi gnojnice ni več! In ko vem, da je za vse to kriv moj pra pra (pra?) dedek, sem še toliko bolj jezna! Mislim svašta.

Enega so ponesreči ubili, ker je slučajno imel na sebi isti reklc², kot tisti, ki bi ga morali ubiti.. za drugega so Nemci razpisali ogromno nagrade. Za njegovo glavo! No.. ta, ta nam je pa dobesedno zjebal sistem. Pravkar sem naštela tri pra pra (pra?) dedke. Verjetno je eden izmed teh bil pol pra pra (pra?) dedek. Sumim da zadnji, če so prvega ubili? Sedaj bi mi prav prišel kakršenkoli živ dedek, ali babica, da bi mi to pojasnil, ker se res ne spominjam več.. Je pa zgodovina družine zelo pestra in zanimiva.

Anyway.. Spadam pod občina Žalec, pošta Velenje. Zakaj? Zato, ker če bi nam Žalski poštarji vozili pošto, bi jo dobili 15 dni prepozno.. ker je predaleč! A bejž, a jaz pa moram imeti čas in voljo.. a od mene do Žalca je pa bližje?

1. tako z luknjami, ki je celo slabša od makedamske [rikverc↩]
2. zgornji del obleke? [rikverc↩]