.. rezerva je pa v prtljažniku

Ljudje govorimo. Eni bolj drugi manj. So tisti, ki kar ne morejo in morejo nehati gobcati, pa tisti, ki komaj kaj zinejo.. tisti, ki so vedno tiho, pa odprejo usta samo da nam zaprejo gobčke, ker vedno zinejo kaj pametnega..

Eni preveč drugi premalo. Je pa tudi važno, kaj govorimo.

Si na pijači, pogovor teče o vsakdanjih rečeh, ko kar naenkrat ugotoviš, da imata druga dva sogovornika nekaj skupnega. Oba sta recimo informatika. Začnejo se pogovori o takšnih in drugačnih mehkih, pa trdih, pa notranjih in zunanjih.. nekaj časa še slediš in mogoče tudi sodeluješ v pogovoru, ker še razumeš. Potem pa pride do tiste točke, ko je preveč. Ko ne razumeš nič, ko se ti zdi, da govorita kot Kitajca in govorita že predolgo. In ti si tam samo zato.. da poslušaš, ne sodeluješ, srkaš svoje pivo in poslušaš ljudi pri drugi mizi, ki govorijo o nečem, kar dejansko razumeš in jih je lažje poslušati.

So ljudje, ki jih poznamo kot lasten žep. Veliko časa preživimo z njimi, in poznamo skoraj vsako dejanje in dogodivščino, ki se jim je pripetila. Ko prideš s takim človekom v novo družbo, poslušaš te zgodbice že 56ič, in spet.. si tiho in kimaš. Brcanje pod mizo ne pomaga, zavijanje z očmi tudi ne..

Tisti bolj tihi.. no, tisti sogovorniki se včasih izkažejo za zelo dobre sogovornike, ker končno prideš do besede. Nihče te ne prekinja, te samo posluša in prikimava, nič ne sprašuje.. Hm, čakaj, v bistvu me samo posluša. Tako kot jaz poslušam druge, mislim pa na nekaj tretjega?

So tisti, ki bi govorili samo o sebi sebi seeeebi, ti jih pa sploh ne zanimaš. Jaz to, jaz ono, jaz tretje.. pa tisti, ki znajo samo tračati in obrekovati, pa tisti, zraven katerih se počutiš kot da si na intervjuju..

Zadnje dni je tema pogovora predvsem o kmetiji. Pa ne o molži krav in pitanju preseta ter o košnji krave. O tistem šovu na TV. O tem, kaj je kdo naredil, kaj ni, iz kje je on, in kakšna mala prasi*ka je tista z dolgo blond čupo. In.. spet smo tiho, ker nas ne interesira, nimamo kaj povedati. Samo kimamo. Medtem ko nekdo nekaj razlaga, se v naši glavi sliši nekaj podobnega LaLaLaLaLa blašubidublabla, hopsasa rajsaja kmečka nedelja..

So pa ljudje, do katerih gojimo takšne in drugačne simpatije. Hočemo jih poslušati, pa čeprav govorijo še tako brezvezne in dolgočasne reči. Nočemo, da mislijo da smo slabi sogovorniki in da se ne zanimamo zanje. Zato se v naši glavi sliši nekaj podobnega zgornjemu.. LaLaLaLa, blašubidublabla, hop, stoj! Rekel je besedo inflacija! In tako na vsako deseto besedo prekinemo s šubidujilalaji, da ujamemo besedo in jo naglas ponovimo. Glas seveda povzdignemo, da se sliši kot vprašanje, in mu s tem damo vedeti, da ga poslušamo in da je res zanimiv.

Vsemogočni je defenitivno pozabil na kakšen gumb pri človeku.. takšnega za OFF. Ali pa mute. Pravzaprav bi low volume že zadostoval.

Pa ne misliti, da ne vem, da je šubidulalajanje možno tudi med branjem!

Check, check, check check. Pa tja še grem, in tja.. kupim tisto in tisto, pa bo ura že toliko, da se lahko samo še stuširam in grem spat. Veliko ljudi živi tako. Služba do 4ih, 5ih popoldne. Ker je že pozno, se doma seveda ne splača kuhati, zato se odpraviš na večerjo, oz. pozno kosilo nekam ven. Sam. Ker žena je na aerobiki, otroka pa na treningu nogometa in uri klavirja.

Ker se ti zdi bedno posedati in jesti sam v fini restavraciji, greš raje na kebab. Domov prideš pozno, ker te je nekdo zaparkiral in zaradi gužve na cesti. Ja.. pa že tolikokrat si si rekel, da boš uporabljal kolo, da se vsaj malo razmigaš, ker ob vikendih preprosto nimaš časa. Ker je treba dokončati delo, ki ti ga v 50ih urah med tednom ni uspelo. In ker je treba iti na kosilo, ker je žena preutrujena od tiste včerajšnje aerobike da bi kuhala.

Zaradi gužve si doma ravno takrat, ko je na sporedu vreme. Oddahneš si, ker vidiš da bo deževalo, in da ti jutri spet ne bo treba s kolesom v službo. Se na hitro stuširaš in odpreš pločevinko piva, ko čez vrata vstopijo ljudje, ki so ti neznani. Imenujejo te oči ali ata.. ti pa kot nem strmiš vanje, medtem ko oni vdirajo vsak v svojo sobo. Slovar ti pove, da je oče moški v odnosu do svojega otroka.

g.Policaj: Halo, gospod? Kje živite, kdaj se je zgodil vlom, halo?

Prekineš.. Vzameš Bilobil..

Čez vrata vstopi ženska, ki izgleda dosti bolje kot ti, in dosti mlajša. Nazoveš jo s hčerka, in jo vprašaš kdaj za vraga si ji dal denar za povečanje prsi. Ko ti v obraz pljune par psovk, se zaveš, da to pravzaprav ni hčerka, ampak ženska, s katero si spočel prej omenjene vlomilce. Datuma se ne spomniš, zato tudi vsako leto pozabiš na njihov rojstni dan.

..ki več kot očitno ne pomaga.

Ampak ne pozabiš pa vsako jutro vstati, si umiti zobe in oditi v službo. Ne pozabiš, da je treba delati in delati, da si boš v soboto lahko privoščil drago kosilo s tebi neznanimi ljudmi, ki te prosijo za denar, in so le takrat prijazni s tabo. V bistvu druge priložnosti za prijaznost niti ni, ker se ne videvate, kaj šele govorite.

Velikokrat se ti zgodi, da tudi ob sobotah in nedeljah drviš proti službi, kjer ni nikogar. Ti pa si tam, v upanju da te opazi kdo od nadrejenih, da boš dobil povišico. Da boš lahko šel na večji kebab, v večjem in dražjem avtomobilu.. Ob sobotah v bolj fine restavracije z večjimi joški..

In da boš končno lahko namestil tisti varnostni sistem, in preprečil vlamljanje vedno enih in istih ljudi, ki spijo pod tvojo streho.

In kaj sedaj vidite na monitorju gospodična? Plišastega medvedka, ki mi ga je podaril moj fant!?

No, tega jaz vidim na drugi polički, ker na monitorju ni prostora zanj. Pravzaprav na namizju računalnika. Je možno, da pogled na namizje pove kaj o človeku, ki s tem namizjem upravlja? Da je recimo len, da se mu ponavadi neverjetno mudi, organizacija mu peša, nima smisla za dekoracijo in sortiranje.. Sploh pa je en velik pacek za smeti in navlako?
Saj veste, ko kam greste, pa tako kot vedno nimate kaj za obleči. Prekopljete celotno omaro, čeprav je tisto, kar ste imeli najprej oblečeno skoraj zagotovo? Pospravljati nimate časa, vse pustite na stolu, na postelji, po tleh.. Ne? Kaj pa ko pridete malo ringaraja domov, in samo čakate da se vržete v posteljo, slačite se že pri vhodu in obleka samo pade, kamor pač pade? Ne? Res ne? OK, jaz tudi ne :))

Moje namizje je sedaj podobno opisu zgoraj, le da so namesto oblek ikone, pa še te nepreimenovane. Prostor je nabit, prostora je ostalo manj kot polovica. Verjetno bom še malo počakala, potem pa se bo začelo brisanje in sortiranje, primenovanje datotek.. Če se mi spet seveda ne bo mudilo. Najde se od slik, ki se mi jih ob dolvleki ni dalo prenesti v mape namenjene zanje, pa kakšni podnapisi. No, ampak predvsem so to slike.

Kaj pa vem.. se mi zdi, da računalniki dosti povedo o človeku. Sploh ko ta začne spraševati svojo mamo, zakaj mu je dala samo ime, gesla pa ne. Ali pa ko se človek utaplja, in namesto na pomoč, kliče F1, F1!

Ali pa ko oseba kliče na brezplačno številko za pomoč uporabnikom in pravi: imam probleme s pisanjem maila. Natipkal sem črko a, ne vem pa, kako naj naredim tisti krog okoli nje.

Stranka: Ne morem na internet!

Svetovalec: Mi zaupate svoje geslo prosim?

Stranka: Pet zvezdic.

Star pregovor pravi, kakršen je lastnik psa, takšen je pes. Ne vem če bo tole kaj držalo, ker jaz že namreč tretji dan čakam, da bi mojo kišto napadel kakšen prehlad ali virus.

Komarci. Z njimi naredimo tale lepe poslikave na steni. Dobro, saj se da tudi z muhami, ampak komarci dajo od sebe takšno lepo živo barvo. Ali pa regenerator za lase z izvlečki komarjev! Odlična zadeva. Tudi preprosto jo je narediti. Samo odprete pokrovček posodice in jo pustite čez noč odprto. Rezultati so!

Prriporočljivo je, da pred tem pustite komarčici nekaj časa, da se lepo navečerja. To lahko izvedete na boljši polovici sredi noči. Pomembna je tudi količina. Če ste rdečelaska živih barv, več komarčic, če ste bolj temna, manj. Vse skupaj premešate in že je nared za uporabo.

Komarjem se je čas iztekel, zato pa je namesto njih tu že druga nadloga. Muha. Očitno tudi muhe, tako kot mi, spijo ko je tema. Ampak ko čez okno pokuka nekaj svetlega, so že v akciji. Na roki, na podplatu, v popku.. skoraj ti zleze v nos, zadnje čase imajo očitno tudi fetiš na oči. Mamico jim izljubim!!!

Tiste enodnevne se očitno zavedajo, da jim ni preostalo dosti časa, zato poskusijo vse živo.. od tega jim je še najljubše razjeziti človeka ob nečloveški zgodnji uri. Ja in seveda.. s skokom v pivo, čaj, sok.

V zadnjih dnevih sem jih umorila na desetine. Kaj veste, se da to mogoče uvažati na Kitajsko? Se sploh splača?

Stara koka, dobra supa. Enodnevna muha, instant juha!

.. najboljša kombinacija

Grem. Grem med ljudi, ker res že takoooo dolgo nisem bila. Prejšnji vikend med 150imi.. mimogrede, šopka nisem ujela jaz. Ga je pa dobila najmanjša, mislim pa da tudi ena izmed najmlajših še neporočenih lepotičk. V bistvu ji je bil namerno dan, ker se bo poročila. Jaz jih imam 23, ona je dosti mlajša.. izračunaj. Jap, wtf je na mestu! Torej, jutri pa med 60 nepoznanih ljudi v toto mesto, se poslavljat od osebkov, ki gredo v deželico down under.

Tako rada bi si našla izgovor.. v bistvu sem ga iskala pa ga nisem našla.. pred dvema urama se mi je zdelo, da me je začel oblivati pot, in da mi je strašansko vroče. Toplomer je pokazal samo 36 stopinj. Grrr. Vročina bo verjetno od piva. In od kurjave. Sem nekaj brala, da napovedujejo, da bo kar četrtina Evropejcev zbolela za neko virozo. Well.. začela se je pri nas. Mene se še sicer ni prijela, torej izgovora res nimam. Moram da grem.

Torej.. jutri se vidim nekako takole. Jaz in on. Če bereš.. jaz in ti :)) V eni roki pivo, v drugi odvajalo. Ja, na odvajalih sem mater božjo! Fotoaparat nekje med nama dvema. Jaz na stranišču, najprej zaradi nekaj kavic. Potem malce kasneje zaradi piva.. in seveda vsakih 15 minut. Še malce kasneje pa bo odvajalo končno začelo delovati, torej bom tam zaradi njega in zaradi piva. Če bo pa vsega tega preveč, pa še zaradi fešte čevapčičev, piva, kofeina in odvajala v trebuhu.

Komaj čakam na dialoge s školjko. Truly madly deeply!

Inside of you
Bay blue
So say it’s you
To thoughts untrue
Who I woo
It’s you I woo

Through and through
And through and through
There’s so much more than just a screw
Inside of you

Oh, kok je tole globoka pesem