.. rezerva je pa v prtljažniku

Je kej novga, maš kakšne bučke, bučke?
Lepe, zrele, debele bučke, bučke.
Vsi mamo radi bučke, bučke.
Bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bučke, bučke.

Haha, ja.. bučk je več vrst. Zelene, svetlo bele.. proda se jih ogromno, letina je očitno dobra. Jih ne maram preveč, kakšen narastek mogoče, pa tu pa tam pojem kakšno malce popečeno ali panirano.

Ampak ljudje jih imajo očitno radi, prodajajo se kot nore, takšne in drugačne. Dobiš jih na tržnici, v štacuni, pri sosedi, na kavi s prijateljico, k’r nekje tam zunaj, v vrsti za frizerja.. pravzaprav vsepovsod.

Če jih ne kupiš in ne prodajaš dalje pač ni dobro, ker potem.. ja potem se v časopisih ne bi imelo kaj pisati, blogerji ne bi imeli kaj pisati, ne bi se imeli o čem pogovarjati i tako. Moraš biti hiter, da jo kupiš in prodaš naprej, preden bučki poteče rok trajanja.

Hmm.. veliko bučk sem slišala, katero seveda tudi prodala dalje. Marsikateri ne verjamem. In marsikatera je letela name/vame.

Najhujša možna? Ja kaj pa vem, velika večina bučk je kar držala, tako da to niso bučke, čeprav nekateri še kar mislijo tako.. So pa bile ja. Se spomnim tiste, ko sem bila noseča v prvem letniku srednje šole. Groza, vam rečem. Pravzaprav nisem vedela kako naj to doma povem staršem, da ne bodo padli s stola. Od smeha seveda.

Bolj si izpostavljen, več bučk bo slišati o tebi, to vsekakor. Tako da, ali se boš spoprijel s tem in bo šlo vse čez eno uho noter in drugo ven, ali pa se boš zabubil in boš zapečkar. Ali pa si boš izmišljeval še sam večje, da boš ja pozornost prenesel na nekoga drugega. Zakaj bi pa o meni govorili in pisali, če pa lahko o nekom drugemu kajne?

Bučke rastejo. Bolj jih zalivaš, bolj bodo velike.. na koncu že takšnih razsežnosti, da preprosto ne moreš verjeti, da sploh so. Ponavadi je le en velik ogromen nič.

Ja, včasih smo kupovali ježke in lučke, zdaj pa bučke. Se prodajajo in mi jih kupujemo.

Je pa res kar pravita Murat & Jose..

Velik se jih prodaja tud prek interneta
Na raznih forumih kjer je skrita identiteta
Tm so najbol zrele in najbol debele
Prasci se slinjo in bejbe so vesele

Tags: blebetanje, bučke, dogaja dojaja

Zakaj že? Zaradi vremena.. ja.. Vreme JE. Vremena je preveč. Imam ga že vrh glave.. o glej, če dobro pogledam, že proniclja ven.
Za mojo nekaj dnevno odsotnost je krivo prav vreme. To, kar se je dogajalo minulo soboto pač ni več normalno. Eno je, ko gledaš to katastrofo od vremena in vseh možnih posledic le tega po televiziji, drugo pa, ko to doživiš. Da je vse še bolj napeto, histerično in Oooo.. ja, zato moraš biti pa sam doma. Pa tak oddih (ja, ta teden sem imela svoje male počitnice).

Veter in pa ledene kocke. Toča je padala 25-30 minut. A pazi to, padala je na suho, brez dežja. Kot v jebeni Sibiriji sem se počutila sredi hodnika, ko sem materi razlagala kaj se dogaja pri nas. No, vsaj skušala sem, slišalo se tako ni nič od vsega ropotanja. Kot kura brez glave sem hodila iz ene sobe v drugo, od okna do okna, v spodnji in zgornji štuk.. Še sreča, ker drugače ne bi opazila manjše poplave v spodnji kuhinji.. in pa v zgornji, kjer izgleda, da okno pač ne dihta tako kot bi moralo. Pogledam ven, mimo hiše manjši potok, na glavni cesti toče kot snega (do 20cm, nekje še več), tam se je delalo že jezero.. vse poplavljeno, groza.

V tej paniki (ne pozabi-bila sem sama doma), sem klicala očeta, ki je na dopustu nekje daaaleč stran. No, a slišiš? Ja, v bistvu te bolj malo slišim.. Ja? To pa zato, ker je kot v jebeni Sibiriji! Mi je žal, da sem sploh poklicala in ga seveda naredila živčnega.. je rekel da lahko takoj pride(ta) domov, če je tako hudo. No, ni bilo tako hudo. Okna so še cela, streha tudi, avtomobili vsi pod streho. Takšne sreče, nekje pri sosedih niso imeli. Je šlo k vragu kakšno okno, rolete, žaluzije. Luknja pri luknji.

Da o vinogradih, poljščinah in vrtninah ne govorim. Ali o rožah.. Mogoče tole izgleda kot roža?

In tole..

Tole je tisti prelepi okrasni slak, ki sem ga dala na ogled nekaj časa nazaj. Sedaj izgleda takole

Od vinograda ni ostalo NIČ. Od rož, ki so bile na Sibirski strani balkona tudi ne. Vrt, kaj je že to? Uf, in jabolka.. pa takšna letina kot bi bila, je sedaj vse uničeno. Vse leži po tleh. Oktobrsko pobiranje jabolk je tako potekalo že sedaj, le da te niso šle v predelavo, ampak v nič. No, v bistvu se bodo še pobirala tudi v prihodnjih dneh, ker je tega pač kar nekaj ton. Just perfect!

Tako to je. Vedno, ko se je pripravljalo na nevihto, sem umaknila rože z ene strani balkona. A v soboto ne, ker pač.. sem si mislila, vedno sem jih dajala dol za brezveze, danes jih pa ne bom in pika! Ai šment, a me je kdo slišal? Hja, vedno se izogneš najhujšemu, a slej ko prej pride do tebe. Za rože mi tako dol visi, te so še najmanjši problem proti vsemu vincu, jabolčnemu soku, ozimnici in krmi za živino.

Zadnje dni je torej malo več dela.. Vse rože stran zmetat, porezat vrtnice in grmovja in ostale rože, ki to pač več niso. Grabljenje listja, pobiranje jabolk.. Pred dnevi je bila okolica podobna še tisti, ki jo vidiš julija, avgusta. Vse je zeleno, rože še imajo cvetove in svojo barvo, grozdje že modrika, jabolka zorijo.. Sedaj nič več pisanega cvetja, nič več grozdja in jabolk, na nekaterih drevesih še enega samcatega lista ni več.

Če se zanašamo na to, da bo drugo leto bolje, smo res optimisti. Ali pač sami sebi lažemo in zanikamo, ter nočemo verjeti, da bo mogoče celo huje. Bolje ne bo, ne more biti.. spremembe so potrebne, ampak preden bo prišlo do drastičnih sprememb, bo takšnih in še hujših zapisov ogromno. Žal.

Na radni dan, a ja ču ostat doma uz hit dana ‘apokalipsa sa vašeg balkona’,
Rezolucija prefektna, kristalan sound, surround all around when it hits the ground.

Pa pravijo, da se ta način preživljanja in hranjenja dogaja samo v odročnih krajih in civilizacijah daleč stran od nas-res civiliziranih ljudi. Dobro, so primeri, ko se tudi med nami najde kakšen tak, ampak ga slej ko prej nagruntamo.. manjka nekaj ljudi, v trgovini kupuje samo začimbe in po vsej verjetnosti ima izbuljene oči, ko vidi nekaj na dveh nogah ki ima vsaj nekaj mesa. Mhm.. manekenke odpadejo.

Ampak to ni res, to se ne dogaja tam nekje daleč.. To se dogaja tukaj in zdaj. To lahko vidimo vsako sekundo, najverjetneje se to tudi vsako sekundo počne. Tudi marsikatera od vas je že poskusila..

Lepše pač ne gre povedati. Ženske smo kanibalke, ker včasih, nekatere bolj pogosto, druge bolj poredko, nekatere pa sploh nikoli (teh ne upoštevaj).. pogoltnejo. Pogoltnejo svoje potencialne otroke!

Kaj kaj? Preklopi na adult channel in videl/a boš, kako ženska pogoltne svoje potencialne otroke.

Že res, da je to ena izmed najboljše kontracepcije.. ampak imenovati to kanibalizem? Kdo si je to izmislil? Če je to bila ženska, pljuva v lastno skledo. Če je bil moški, pa prav tako. Če se dobro spomnim kakšnega adult filmčka, ste ravno vi tisti ki obožujete požrešnice!

Sej ne morem verjet da pišem tole.. saj kaj ko prebereš take fine novičke, da se skoraj podelaš od smeha

Ura je 1 in 42 minut in meni se ne da več.

Ker sem firbec, in ker res že dolgo nisem videla kakšnega (kar je pogojeno s tem, da ne hodim več na takšne in drugačne zmenke, ki so se ponavadi odvijali sredi noči pod milim nebom) reeees ogromnega in lepega, svetleča.. sem si rekla, pa pišuka, bom počakala. In sem. Najprej tako malo od daleč. Nič. Šum levo šum desno. Ne, ni šans da se premaknem dlje od balkonskih vrat. A sem se. Takoj po prvem. Do konca balkona namreč. In potem drugi. Oooo..

Zmotijo me bliski v daljavi, ki sploh ne vem kaj so pravzaprav bili. Strele? Možno, izgledalo ni namreč tako. In potem tista malo manjša ptička, ki je švigala sem in tja. Od čisto mejhnega strahca sem stopila korak nazaj in se še bolj ustrašila. Koga? Kljukice za perilo obešat (ob tem predlagam grozljivko, ki bo kot hladno orožje poleg pincete vsebovala še kljukico).

Pa spet dolgo nič in šššc še dva. Oooo..

Vmes me zmoti tista malo manjša ptička, ki se je zaletela v vrata in potem s hudo brzino švignila mimo moje glave. O lej, sej ti pa nisi ptička. Netopirček. No, zdej pa šc stran, ne me več strašit.

Čakam in čakam. Vmes sama povzročim dva malo manjša s švrcom cigaretnega ogorka, in medtem ko gledam v nebo vidim.. če se citiram: Faaaaaaaaaak, faaaaaaaaaaak! Ogromen. Velik. Svetleč in dolg. Skoraj se je zaletel v tisti hrib tam doli (pretiravam). Res.. neverjetno. Takega res še nisem videla.

In potem spet trije kar za povrstjo in malo kasneje še eden. Čakala sem še nekaj minut in nič..

Po 45ih minutah sem obupala. Zeblo me je, oči so bile poleg na nebu tudi levo, desno in spodaj. Ne maram presenečenj. Ne ob pol dveh zjutraj.

Glede na uro, ko pišem tole, tako ni čudno da sem pozabila omeniti kaj je padalo z neba. Perzeidi, pri nas poznani pod imenom solze svetega Lovrenca. Če si jih zamudil/a, pravijo da imaš danes še vedno možnost, da jih ujameš.

Videla sem jih pa le. Če bi stopila kakšen korak stran od hiše bi jih verjetno še več, ampak saj veš kako je, strah JE.. votel, okrog ga pa nič ni

In če sem že pri strahu.. strah me je, kaj bo na eno in isto 45 minutno pozicijo imel zjutraj za povedati moj vrat.

Tukaj pa lahko vidite, kako lepo ga je v objektiv ujela Darja. 

Da se seks še kako prodaja, je jasno vsem. Za vsakega se najde nekaj, pa če je še tako bizarno.. Ampak kljub n-tim internetnim stranem in revijam ter DVDjem v videotekah je zadnje čase IN nekaj drugega..

Kaj je tisto kar gre najbolj v promet? Ja seveda, to so domači porno posnetki in slike, za katere bi ljudje šli na kolena, da bi jih dobili in videli. Pa najverjetneje ne zaradi tega, da bi videli seks sam, ampak da bi videli obraz. Obraz znane ali neznane sokrajanke.

Da vam sedaj povem, da sem fant, ki ga je pustila punca in da je ves ta čas skakala čez plot, in tega niti najmanj ne obžaluje ter da imam kar nekaj gradiva, ki bi šlo dobro v promet, bi kontakti kar padali eden za drugim. Da je ta punca ena navadna pra*ica in da se ji na takšen način hočem maščevati.. marsikomu bi se cedile sline in bi nestrpno pričakoval mail s priponko, drugi bi se zgražali..

Prav to sem zasledila na enem izmed lokalnih forumov. Kontakti so se kar vrstili. Vmes se se našla  dekleta, ki se jim dejanje seveda zdi podlo, prav tako pa tudi dosti moških predstavnikov, ki očitno še razmišljajo s čim drugim, kot s svojim tičem. Bila pa sem presenečena, ko sem med tistimi, ki so kar hlastali po porno materialu, bile tudi ženske. Najdejo se tudi takšni, ki se gredo igro daš-dam. V zameno bi poslali slike in posnetke drugih deklet.

Kakorkoli, upam da je to bila le šala, in da so vsi tisti, ki so dejansko pustili svoje elektronske naslove neznancu in seveda tisočim drugim na ogled dobili dozo spama, če sem malce nesramna.. jim privoščim tudi malo večji virus.

Tega je vse več. V javnost prihajajo posnetki znanih in malo manj znanih ljudi. Naših sosedov, naših bivših in celo sedanjih partnerjev.

Zveza naj bi bila več kot seks. Prepletati se mora s čustvi in spoštovanjem, ljubeznijo in zaupanjem. Prijateljstvom. Ker pa se o tem bere vse pogosteje, se pošilja na maile in pošilja preko mobilnih telefonov, dvomim, da je temu tako.

Vedno se mi je zdelo skrajno neumno o bivših govoriti zelo grdo in vse najslabše. Predvsem zaradi tega, ker si ga nekoč ljubil. In če nekoga ljubiš in z njim preživiš nekaj let, že ne more biti tako slab, ali pač? Dajati na splet posnetke, ki so bili posneti med štirimi stenami samo za osebno zabavo ter zadovoljstvo je pa višek .. seveda, če se nista dogovorila drugače.

Smo ljudje samo preveč zaupljivi ali preveč naivni?

Očitno res verjamemo, da bo vse ostalo med štirimi stenami.. ampak že dolgo vemo, da temu ni tako, da še tako majhna skrivnost slej ko prej pride na dan. V zadnjem času pač predvsem v obliki kratkih in malo daljših filmčkov in slik. Je pa en problem med vsemi drugimi.. povpraševalcev je veliko, igralcev malo manj.