Arhiv za Januar, 2010

.. dejva se pogovorit ha? Mislim, da bi se morala nehat videvat.. resno ogrožaš mojo socialno življenje, moje prste na nogah, moje kadilske navade.. Čik in kava nista več čik in kava. Je čik in je mraz in je moje preklinjanje čez samo sebe, zakaj za vraga spadam med te ljudi, ki vlečemo. Zebe me v popek, zebe me v roke. Rokavice ne pridejo v poštev. Štrikane zakurim v trenu oka, usnjene so preštoraste. Ali pa samo jaz ne znam kaditi z usnjem na rokah (pustimo bič in čik v roki, to obvladam).

Sem tudi pristašica dolgih hlač. In z dolgimi mislim na tako dolge, da si po večini hodim in so spodaj zmeraj pošmeksane u nulo. Pardon, ampak ne maram prekratkih hlač, ki potem ne pašejo na kakšne druge čevlje. Kakorkoli, v veselje mi je, ko oblečem jeans, grem ven na kavo, v lokalu pa se začno kavbojke sušiti.. in potem tisti jebeni bel vamo tamo cik cak rob od soli all over my pants. Ponavadi sem mokra do kolen od spodaj navzgor. Lahko bi bilo pa tudi obratno.. Hvalabogu za gležnarje in hlače na korenček, na katere sem se že skoraj navadila.

Oviraš tudi mladino. Pa tiste malo starejše. Pa nekatere poročene, ki skačejo čez plot. Situacije v moji mladosti (stara sem fuŁ) so mi dale kar nekaj naukov. Ne seksaj v avtu, kadar je napovedanih 20+ cm. Snega. Kar hitro se zgodi, da obtičiš na mestu in moraš potem šetkati do najbližjega kmeta s traktorjem (nimajo jih vsi), ker se ti najboljši prijatelj ne oglasi na telefon. Ker je seveda ura 4 zjutraj.. Mečkaš se še eno uro, zapade dodatnih 10cm, en orgazem več.. naštudiraš dolenjsko špraho in stvar je rešena v primeru še kakšnega kasnejšega srečanja s kmetom, kjer valjda lapaš po štajersko.. pa je ura ravno pravšnja, ko se na kmetih začno prebujati.

Sneg, neprimeren si tudi za tiste (mene), ki ne maramo zimske obutve. Prisilil si me celo v to, da sem si včeraj kupila svoje prve ŠTRUMPANTLE! No, pravzaprav je za to kriv mraz, ampak mislim da sta nekaj v sorodu.. V to, da sem začela nositi gležnerje in hlače na korenček sem tako že omenila.. kriv si za vse pošmrkane šmrklje in rdeče nosove. Kriv si za marsikaj.

Saj vem, da je tvoj čas.. ampak meni se tako ne da več, niti nimam energije. Zdaj pa če mi oprostiš, grem pozdravit nove sosede. Izgledajo prekleto podobni nunam in hodijo kot da imajo polne hlače s*anja.

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

Uf.. tale pripetljaj se je pa zgodil davnega leta.. ma ne da se mi računat. Stara sem bila nekje 10 let ali manj. V koliniji sem bila 2x. In glede na moj slab spomin za določene stvari, ne vem kdaj se je dogajalo. Ali ko sem bila v drugem ali pa četrtem razredu.

Kakorkoli.. med vsemi pi*darijami, ki smo jih počeli in ki so se dogajale, sem se zaljubila (vsaj tako sem mislila) v tega fantiča. Imel je svetle valovite lase in modre oči (pretiravam?).

Pa sva hodila.. se sprehajala, se smejala, držala za roke, igrala pink ponk.

In je prišel dan, ko sva se spet dobila na najinem randiju. Povabil me je v neko grmovje, gozdiček, kaj jst vem.. in tam je bila tudi klopca, ki pravzaprav nima nobene veze.

Pa se gledava in smejiva. Ko kar naenkrat fantič reče: “Jst te pa Ljubim!”

Ha?!? Nič jasno. Odprtih ust sem nekaj časa strmela kot tele v nova vrata, nato pa (še z odprtimi usti) izjavila nekaj v smislu: “Ti si čuden, midva ne moreva več hoditi”.

Se obrnem in v dir (še kar z odprtimi usti) proti domu kjer smo bivali, tečem kar me nesejo noge (da me ne bi ujel, in mi še enkrat rekel besedo na L).

Vsa zasopihana priletim v sobo, punce utihnejo in strmijo vame.

Jst pa z nasmeškom na ustih začnem peti: “Martinov lulček, je kot metuljček.. je kot metuljček srediii trav..”

Sedaj pa uganka za vas. Kako je bilo temu fantiču ime?

Tako. Martin iz Novega mesta, upam da sedaj čakaš malo dlje, preden izustiš tisti dve besedi, ki sta mene spravili v dir.

Če takole pogledaš sem že kot otročič bla brihta. Niso me šarmirale lepe besede

- -

Na današnji dan leta 2008.

Funneh komentar objave: Ne da se me niti za tunino pašteto ~ by Sparkica :mrgreen:

Na današnji dan sem skoraj tekla pred mačko, katero “smo očitno imeli pri frizerju”.  Jebemu ma ostre kremplje in zobe. Ampak današnjega dne še ni konec, je še čisto možno da naredim kakšno pizdarijo in v tako velikem strahu, kot sem pred besedo na L, tečem tudi danes..

  • Share/Bookmark

Comments 3 komentarjev »

Tudi jaz sodelujem pri zadevici, ki jo je začel Had.

Okolica Šoštanja, natančneje Zavodnje (nad Šoštanjem). Prislužili smo si jih.. ta-tarara:

Človek bi mislil da ga je mnogo več. Na oko okoli 40, ampak očitno ne bo držalo. Na oko včeraj čisto mogoče da ga je bilo toliko, ampak se je čez noč posedel. Sem pa najprej preizkusila zadevo na travniku, in tam je kazalo, da je zapadlo kar okoli 35cm. Ampak ker natančnost ne škodi, je meritev na terasi, ravni ploskvi, verjetno natančnejša.

Naj ne pozabim omeniti, da sem se pri tem skoraj resno poškodovala. Obvezna oprema so bili tastovi batarji nekaj številk večji od moje tačke :D

  • Share/Bookmark

Comments 11 komentarjev »

Kako je super, ko se ti lepo, počasi – zanesljivo in po vseh štirih drajsaš gor v breg.. jedva, ampak se.. s svojim umazano belim Cliotom, katerega radio je skoraj več vreden kot avto sam.. Pa vmes tu pa tam srečaš kakšnega kravatarja, ali pa malinovčka z avtočkom, katerega mu je po vsej verjetnosti kupil oče (ni pa nujno), ali pa je (celo) sam s trdim delom zanj odštel več 20 tisoč eurov.. kako zakoplje in ne more dalje. Obtiči.

Neprecenljivo :mrgreen:

  • Share/Bookmark

Comments 11 komentarjev »

Dirkaške. Ful mal bolj, da se vidi ognjemet z vseh krajev. Klinca. Megla fuŁ.

Fotografske.. ognjemet pa vsa ta sranja od pokalic.

Še prej lupčkaste. Pa pol vmes. Pa pol za tem.

Zadhane. (Ne sprašuj!)

Cmerave. Ta naša mati znajo pripravit človeka do solz tudi preko telefona. In ja, se zavedam, da si premalokrat rečemo, da se imamo radi. Saj vem, da je vse tako.. samoumevno. Ampak včasih pa ni, včasih je dobro slišati. Včasih je dovolj že samo objem.. Pa paše tud včasih kakšno solzico potočit. Tako, ki ni ljubezenske narave.

Pogrešljive? Sem se prav izrazila gospod profesor slovenščine? Hudiča, vedno se najdejo pametni ljudje, ki začno brati moj blog, in potem.. moram pisati dokaj.. pravilno. Slovensko? Pametno? Zadnje odpade, to je že po defaultu nemogoče. Torej ja.. pogrešam.

Prve minute s 3literskim Heinekenom v roki in skoraj celo črno vodko. Zdaj ko to pišem, je ostala samo še vodka in za en lul pira (nisem ga sama spila). Vodko bom..

In dejansko se mi ne sanja, kdaj sem nazadnje na tale dan bila tako zgodaj doma. In to skoraj trezna.

Jah narode.. medtem ko boste vi jutri oz. že danes lepo spančkali pa se izmačekvali od vsega popitega in pojedenega, bom jaz zjutraj spila kavico brez vsakršnega problema in šla.. delat. Upam. Ne na delo.. da bo brez problema šlo tisto s kavico namreč.. ker tale vodka.. mamico ji napalim, ne paše ji bit tam v steklenici tako sama.. Eh in ja, delam do poznega jutra. Yey.

Kakorkoli, želim vam predvsem srečno nabito z veseljem in nasmehi polno leto 2010. Igrivo iskrivo nagajivo. Ogromno kave in piva na zalogi. Pa sladkorja mleka in moke. Pa kondomov dobre hrane glasbe prijateljev ljubimcev. Iskrenih in pristnih objemov prijateljev ljubimcev (so lahko iskreni in pristni?) pogledov dotikov poljubov. Ogromno čokolade las in cekina. Malo manj kil skrbi in vse te tečnobe. Vse najlepše najboljše naj OH in SPLOH.

Brez vejic pa samo zato, da ne bo prevelikih presledkov vmes, in da ne postane dolgočasno..

Well yappy hew near!

Komad.. rola čist preveč.

YouTube slika preogleda

Naj se vam ne ponavlja..

Kakšen dan, kakšen svet,
danes s tabo je ujet.
Kakšen dan, kakšen svet,
ker je s tabo doživet.
Kakšen dan, kakšen svet,
danes s tabo je ujet.
Lep je dan, lep je svet,
ko sem s tabo je zadet.

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »