Arhiv za Julij, 2009

Za takšne blagovne menjave sem vedno. Jaz tebi tole

ti meni tole

in tole..

+ napihovanje balončkov.

Oni drugi zraven mene je pa še boljše zdilal. Za nič je dobil Mega Čunga Lunga in več kot 5litrov Hrvaške morske vode. Danes popoldne ob roštiljadi bo ta voda pikirala direkt v lavor na sonce. Jaz prinesem ventilator in pahljače, da bo vonj ja čimbolj podoben tistemu na obali. Hrvaški radio vleče.. čevapi bodo tudi.. vročina pa tako že nekaj časa nabija. Ni da ni. Blizu 1000m nadmorske, pa kot na morju. Vse se da če se le  hoče :D

P.s. “Tattoo” na nogi je prav fina kombinacija z vsemi komarčkovimi piki. Zgledam kot da mi je zmanjkalo prostora za fiksat.. in kot da imam res slab okus za tetovaže.

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »

Morje je še zmeraj slano. Jaz pa imam še zmeraj velike palce na nogi. Bojan, seveda pričakujem tvoj komentar.. :P

Pivo in čik zvečer ob obali še zmeraj prijata.. skrbi kar naenkrat izpuhtijo v globočine modrine, vsi nedavni sramotni dogodki pa kljub temu še zmeraj ostanejo. Takoj ko prideš čez mejo.. in te inštruktor vpraša, če zdaj ŽE znaš odpreti prtljažnik (dolga zgodba, ki bo sledila takoj, ko naredim izpit-kar se že vleče kot nigerjev tič.. zaradi dopustov afkors). Pismo katera ironija no.. ime bloga pa to. Noh ja, saj boš prebral/a v upam da bližnji prihodnosti.

Hrvati niso nič kaj manj prijazni. Kavo dobiš že za 13 kun, čeprav je 14. Naslednjo leto jo grem vrniti. No, bil je en primerek gospoda, ki se je več kot očitno delal norca iz mene na eni izmed OMV črpalk. In še gospod za menoj v vrsti, ki je prikimaval trgovcu za pultom. Ni hotel vzeti jebenih 50 kun, ker je bilo nekaj rjavega gor. WTF? A sem jih jaz naredila? Bedak. Da to je, je potrdil, ko sem mu porinila pred nos namesto 26 kun, 25 kun in 2 eura.. ipak se ni branil da bi vrnil preostanek.

Sem pa na tej isti črpalki opazila dva primerka bebavih Slovencev. Najprej se pripelje nekdo z LJ registracijo na črpalko.. po napačni strani. Malo za njim pa še KR registracija. Bom še enkrat za vsak slučaj napisala, da se je tudi ta pripeljal po napačni strani.

Nikoli še recimo nisem zasledila tega: In ne, ni kriv fotoaparat..

Pa tudi teh že takooooo dolgo nisem videla.

Enivej, dol sonček pa prijetna sapica.. ko prideš na Trojane pa 13stopinj. Brrr. In vedno bližje ko si domu..

Se zavedaš, da si nazaj v kruti realnosti, z vsemi skrbmi, nerodnostmi in bolj ali manj prazno denarnico.

Prvo in drugo noč doma ne šteješ ovčk pred spanjem.. ker zna biti štetje komarčkovih pikov precej zamudno delo. Cca. 20 njih popraskati pa še bolj. Samo na levi bedri 7.

  • Share/Bookmark

Comments 5 komentarjev »

Gospodič srednjih let sloni pred svojo zelenjavno štacunco in vleče že ufkateri cigaret. Mimo se pripelje njegov znanec-tudi mladenič. Stopi do njega in ogleduje kaj bi kupil. Med sadjem vidi tudi gnili breskve, zato mu lepo reče, da kaj za vraga delajo tam, da naj jih umakne.. pogovor poteka lepo, čisto kolegialno, saj sta znanca. Nato pristopi do njiju oče od kupca. Sem tja, levo desno. Zbadata se na veliko. Sin pošlje očeta v tri krasne. Pri čemer ga seveda ne vika.

Pa gospodič zelenjavni: “Pa kakooo imate vi to odnos do svojim staršev? Mi to spoštovati, mi vikati. Ccc ajejej.”

Gospodič kupec: “Zgub se mi še ti v tri krasne. Evo ti spoštovanje!”

Padla je še debata, pa smeh.. kavica, nakar se poslovita in gospodič kupec že skoraj krene proti avtomobilu.. ko kar naenkrat iz avtomobila stopi oče od gospodiča zelenjavnega. Ta vpije in kruli.

Oče zelenjavni: “Kaj se greš, kakšna breskev to imaš, to za nikamor, razne kletvice in psovke..” in mu porine tiste breskve v naročje, se usede v avtomobil in se odpelje.

Gospodič zelenjavni se obrne za očetom zelenjavnim, pest leve roke položi na pregib v komolcu desne roke, desno dvigne za 90 stopinj ter se mahajoč z njo zadere: “Pjeeečka ti mateeerina, boš ti mene fuku!”

Gospodič kupec vse to veselo opazuje in stopi nazaj do gospodiča zelenjavnega..

“Ej, pa kakšno ti je to spoštovanje do staršev. Kaj pa tisto tvoje vikanje a?”

Gospodič zelenjavni se spet obrne za očetom, položi pest na pregib komolca desne roke, ter desno dvigne za 90 stopinj in se mahajoč z njo zadere: “Pjeeeeeečka vam materina, bote vi mene fukali!”1

Starejše vedno vikam. Jih je pa vedno več, ki tega nočejo. Čuj, jaz sem na ti, OK? Ok..

Se še nekajkrat zmotim, seveda nenamerno, ampak se počasi navadim. Čudno mi je, da nekoga, ki je vsaj enkrat starejši od mene tikam. Kot da sva skupaj nintendo žgala. Poznam tudi nekaj ljudi, ki vikajo svoje starše. Moram reči, da se mi to zdi seveda sila smešno, ker si ne predstavljam, kako bi potekal pogovor z mojo mamo recimo, kateri povem skoraj vse.. in s katero poteka pogovor, kot z najboljšo prijateljico.

“Veste mati, včeraj smo bili pa nažgani ko kojni! Aja, mati.. kako je bilo na zmenku? Mati, dajte mi en čik pa en pir ker sem žejna! Mati, tale kava je do kurca, ker ste jo preveč sladkali.”

Saj ne rečem, vikanje je na mestu. Vsekakor. Na mestu je v službi, na mestu je med neznanci.

So pa tu tudi tisti, ki želijo da se jih vika.. pa si tega niti najmanj ne zaslužijo.


Opombe, opombice..
  1. psovke so takšne že v originalu, tako da brez njih res ne gre mlada in malo manj mlada gospoda.. :P [rikverc↩]
..če jih ne razumete, pa ni moja krivda
  • Share/Bookmark

Comments 15 komentarjev »

Pospravila sem vse v torbico, vstala in šla.. najprej proti stranišču, potem pa domov. Na stranišču se obrnem v levo in tam stoji z iztegnjeno roko proti meni. V njej moj fotoaparat. Jooooj, hvala hvala hvala! Nič ni rekel. Grem do šanka in natakarju naročim, naj nese modelu kar pač že pije.

Očitno me je zmedla striptizeta, ki je s svojo ritjo šejkala pred prijateljičino glavo. In se ob tem enkrat kar dobro tlesknila po njej :mrgreen: Mene je samo pobožala pri svojem mimohodu. Ko sva se včeraj vsedli, se nama taaaako ni dala premakniti riti v kakšen drug lokal. No, pa še zabavno je bilo opazovati pubece, ki so prvič videli ženske prsi.

Pred leti v Ljubljani: iz kave do avtočka, vmes postaja na stranišču v Plečnikovem podhodu. Ker kasirajo, sem kakopak morala izvleči denarnico. Grem na stranišče, denarnico položim na kotliček, opravim zadevo in grem.. Doma, v Velenju ugotovim, da je ni. Nekaj mozganja, nakar mi uspe priti do zaključka kje je denarnica ostala. Obrnem ves internet naokrog, ker se mi sanjalo ni kaj je to za en podhod.. ko sem to ugotovila, sem komaj našla, katero podjetje ima čez tista stranišča etc žnjr. Kličem, se nekaj na pol dogovorim, da se me pokliče nazaj, v primeru da se najde. Ker do tistega časa se pač še ni. Moški pokliče, reče da se je našla in da jo bo poslal. Jupiiii, super ste, hvala. Pa kar na moje stroške gospod!

Komplet denarnico sem dobila čez nekaj dni. Z dodatkom. Zraven je bila tista mini sweet čestitka, ki jo imam še zdaj nekje shranjeno. Gospod je videl na osebni, da imam rojstni dan. Seveda sem bila zelo pozitivno presenečena.

Pred pred leti na nekem koncertu pa sem izgubila dijaško izkaznico. Ali osebno. V bistvu se ne spomnim več, vem, da je niti nisem pogrešila.. ko je prišla domov kuverta z mojim imenom in izgubljeno stvarjo v njej, sem šele opazila. In tisti živo zeleni pildek, na katerem je pisalo, da jo je punca našla in da mi jo sedaj vrača.

Včasih ima človek res večjo srečko kot pa pamet. Ampak včasih pa preprosto naleti na osebo, ki je poštena in zna človeku res polepšati dan. Pa čeprav zaradi svoje lastne neumnosti.

Ko izgubim, če jo.. glavo, je prosim nikar ne pošiljajte na domač naslov. Mene ne bo doma, da bi zadevo lahko prevzela. Koga drugega lahko pa kap. Bad hair day :lol:

  • Share/Bookmark

Comments 3 komentarjev »