Arhiv za Julij, 2009

Dolgo že nisem nič napisala, kako jaz kaj napredujem z mojim vozniškim izpitom. Torej draga gospoda, naredila sem ga, danes malo pred deveto zjutraj. Sicer res ob nečloveški uri, ampak koga to briga?

Grem lepo po vrsti.

Prva glavna vožnja kakšnih dobrih 14 dni nazaj, oz. malce več.. spremljal me je drug inštruktor, ker si je moj moral malce odpočiti od mene in ostalih kandidatov (beri dopust). Uro pred tem sem odfurala dokaj solidno, in sem z malce nervoze kakopak šla po tistega, ki bo sedel zadaj v komisiji. Ker sem pozabila osebno v avtu, sem jo tako morala takoj ob prihodu do avtomobila dati gospe v komisiji. Torbice ni bilo zadaj na sedežu, torej predvidevam da jo je inštruktor dal v prtljažnik. Ok, kje je problem? Ni ga. Če znaš odpreti prtljažnik :lol: Grem do prtljažnika.. ehe, ok, ni odprt. Ni problema, grem v avto in iščem gumbek ali pač tisto ročko za prtljažnik.. pizda, tega tudi ni. Med tem inštruktor že kar na debelo gleda. Ma kje je problem si rečem, saj imam ključe, bom s ključi odprla. Ugasnem avto, vzamem ključe in.. in si jih skoraj porinem v goltanec, ker na vratih prtljažnika pač ni ključavnice. Čakaj, kaj? Kdo tu nor? Kaki te je to avto da se ne da odpret? Malce še poskušam, nato obupam. Jeza, bes, sramota. Do kosti. Mislim, da ne znaš prtljažnika odpret.. dooh. Vsi tisti, ki veste na kakšen način se odpre Golf petka, veste, da mi niti na kraj pameti ni padlo, kaj narediti. In ne, nikoli nisem odpirala prtljažnika na tem avtomobilu. (Ja vem, malce butasta, pa jebi ga)

Tako da na prvi glavni vožnji nisem prišla niti do tega, da bi spustila ročno, kaj šele da bi speljala magari vsaj do prvega križišča in tam povozila zebro, in se ob tem na smrt zjokala, češ da sem vegetarijanka al neki. Premišljujem tudi, da bi spremenila naslov mojega bloga. Zvitafelgna.. rezerva je pa v prtljažniku.. če ga znaš odpreti :roll:

Glavna vožnja drugič. Nič posebnega. Razen tega, da sem vozila perfektno! Zadnjih pet minut me gospod v komisiji opozori, da naj bom malce bolj pozorna na ogledala.. in potem jaz budalo zadnje štiri minute zafrknem.. in pri zaviranju pri stop znaku ne pogledam ogledal, kot bi jih morala. Yeeey. Vozila sem skoraj celo polno uro, da sem lahko v zadnjih štirih minutah vse zafrknila.

Glavna vožnja tretjič. No, čeprav dejansko je glavna vožnja drugič, ker prvič sploh do vožnje prišlo ni :mrgreen: Danes. Predura odfurana v nulo že ob 7ih zjutraj. Po vožnji pridem po tistega, ki bo sedel zadaj in me ocenjeval.. yeeeey kakšno veselje, danes sta kar dva! Tista gospa, kateri sem imela na prvi izpitni možnost pokazati, kako sem jaz eno stupidno bitje, in pa še gospod. Začnem odlično.. nakar me v enih rovtah (jebi ga, tko je) totalno zjebe. Speljevanje z ročno. Seeeej znam, samo danes mi je pri tem avto enkrat ugasnil. Ok, speljem. Nato na istem klancu peljem vzvratno. Avto ugasne 2x. Pa še nikamor šel ni, ker se mi je zdelo, kot da ga tišim v 90 stopinjski klanec. JEBEMTI, pokurila sem bonus. 2x lahko ugasne, če tretjič, marš nazaj na izpitni prostor. Se že pripravim na tiste besede, nazaj na izpitni prostor.. Oh, tako ni res, stvar popravim in gospod me napoti dalje. Vse fino in prav.. pripeljem pred trgovino, kjer bi se naj parkirala, in na hribčku (spet) spet! avto ugasne. Ja, tako je to, ko smo naloženi štirje in v drugi ne potegne. V sebi že jočem, da mi ni več spasa, ker tole je pa že poduplirano. Ampaaaak po bolj ali manj neuspelem parkiranju, me napotijo še dalje.. parkiranje neuspelo, ker sem se kakopak do konca razživcirala. Napotijo dalje. Obvozim pešca, ki je na levi z desnim smernikom. Yeah, laugh. Jaz sem se še isti moment, ko sem to naredila. Še zdaj mi pravzaprav ni jasno, kako mi je na misel prišlo to narediti. No, nekaj sekund za tem pa poknem ob robnik. Ja piiiizda no Tanja, boš danes vse kar se ne sme oz. ni zaželjeno pokazala komisiji? Ponavadi je tudi udarec ob robnik padec.. Vozim dalje, me še kar vodijo sem in tja, nič nazaj na izpitnega. Do konca je šlo vse gladko, na koncu je bilo pa več kot super, saj sem ga naredila. Tako zelo čez prste.

Torej.. prvič bi mogoče šlo, če bi sploh lahko vozila. Drugič sem ga skoraj že imela, zdaj v tretje, ko pa sem pokazala vse tisto kar ne bi smela, pa.. no.. pa naredim. Več sreče kot pameti vsekakor.

In tole je zapisano predvsem za vse tiste, ki hitro izgubijo upanje in hočejo odnehati. Poznam take. Ne počnite tega, ker ste že preveč vložili v to, in ga boste slej ko prej naredili. Samo volja je potrebna.. časa vam pa tudi ne bo zmanjkalo! Strah vas naj ne bo, ker so tisti zadaj prav prijetni tihi ljudje :lol: Sicer pa, se vam lahko poleg tega, da ne znate odpreti prtljažnika lahko zgodi še kaj hujšega, oz. bolje rečeno, bolj sramotnega? :mrgreen:

Ok, odpreti kesl za gorivo, ali pa tankanje napačnega.. pa še to je bolj prebavljivo kot ta s prtljažnikom. Živemu človeku se očitno res vse zgodi. Ampak kako zelo živa sem potem jaz?

  • Share/Bookmark

Comments 28 komentarjev »

Načeloma veljam za osebo, ki vsaj tedensko nekaj razbije, če to ni že ravno na dnevnem redu. Ali pa se s tamejhnim prstom na nogi udarim v rob omare.. se spotaknem ob kenguruja, ki ga tam seveda ni, se porežem, opečem.. ni da ni. Ampak sem pa pri vsej svoji nerodnosti zmeraj tako zelo previdna, da kaj grozno hudega ne fašem. Trkam na les. Nikoli še nobenega zloma ali zvina, ali kakšne druge neprijetnosti, ki obsegajo ude človeškega telesa.

Malce prejle, pa tako kot zmeraj čisto po nesreči udarim ob rob okenske police, zaaučnem in grem dalje. Čez par sekund pogledam roko in tam je bilo.. tole.

YouTube slika preogleda

Na-a, sploh mi ni dolgčas :D

Bula je še zmeraj tam.. pravzaprav, bolj kot skušam otipati, bolj se mi dozdeva da je kost ven skočila. Se je nekomu že nekaj podobnega zgodilo. Bula ni izginila, dokler ni spet padel na roko. A čm riskirat?

  • Share/Bookmark

Comments 9 komentarjev »

Sploh z nasprotnim spolom. Privlačnim in seksi simpatičnim nasprotnim spolom.

Ko ujameš njegov pogled in nasmešek, ravno ko padaš po stopnicah navzgor. Navzdol je to malce težje izvedljivo namreč. Ampak kasneje se bolj živciraš zaradi polomljenega nohta afkors.

Ko čakaš v vrsti na banki, za teboj pa nekdo, ki nosi tisti tvoj parfum, ki te naredi “živčno”.. in ravno takrat ti začne zvoniti telefon z vso možno jakostjo. Da citiram melodijo: “Hop Marinka, pridi greva u galop..” ali pa “Kamasutra, vse do jutra..” Ti pa kot nalašč ne najdeš telefona, posledično tudi gumba za utišanje rompompoma ne.

Ko nič hudega sluteč hodiš po cesti, pločniku, zelenici.. in se zagledaš, in hočeš sama izgledati najbolje kar se da, in ob tem ne vidiš, da si ravnokar stopila v pasji drek. Ko ga opaziš, se sprašuješ čemu je tisti njegov nasmešek bil pravzaprav namenjen.

Ali pa telebneš v kakšen kandelaber. Pri tem priporočam sfejkano nezavest, dokler ne gre mimo tebe. Če ti hoče pomagati, ga še nekaj časa fejkaj, to je namreč dober znak.

Ko naložiš svojo potovalko na prostor namenjenemu za prtljago na vlaku in se usedeš zraven mičnega gospodiča, ki te kasneje vpraša, če je tisti modrc in vso ostalo perilo na vlaku in vso pot do Bavarca tvoje. Zanikaš, čeprav iz potovalke gledajo črne samostoječe nogavice. Več kot očitno.

Ko iz stranišča prideš s polovico rolice sekret papirja zataknjenim za petko. Niti 35 koktejlov ne more biti izgovor.

Ko srečaš znanca, ki ti predstavi njega. Ravno po tvojem kosilu. Kosilo pa je še okoli tvojih ust, mogoče na tvoji srajčki, ali pa med zobmi.

Ko mu odpreš vrata z zelenimi rokavicami do komolcev, v eni roki držiš WC gel, v drugi pa ščetko za straniščno školjko..

Takšni nasmeški so enostavno neprecenljivi.

  • Share/Bookmark

Comments 6 komentarjev »

Po enem samcatem vampirju.. ker enostavno ne zdržim več.

Komaj sem se znebila vseh bul in srbečice, ki so jih komarčice povzročile ob obali, no, včeraj pa so me napadli sredi šume. Ne bi nič rekla, če bi to bila eden ali dva. Ampak ne pa milijon njih. Ja seveda da občutno pretiravam, ampak ko se praskam in gledam in ne vidim prostora na sebi, ki ne bi bil rdeč in zatečen, se počutim kot da mi jih je ravno toliko včeraj spilo kri. Po nogah, od pete do pasu, po hrbtu, za vratom, na rokah.. pa ni da ni. Medtem ko so-nabiralko borovničk ni žvajznil niti eden.

Nekateri pravijo, da gredo na tiste s slabo krvjo. Jaz pa pravim, da na tiste z dobro in sladko.

Spanje z včeraj na danes ni bilo ne dobro ne sladko. Praskanje. Potem psihično pripravljanje in samokontrola in prepričevanje, da me ne srbi, ker me nima kaj.. čeprav se roke in vso telo trese kot v deliriju. Sredi noči mrzel tuš, da se ne bi slučajno spraskala do krvi. Še bolj sredi noči mokre brisače na vseh možnih delih.. in ker nisem hotela ravno spati na mokrem jogiju, se mi posveti da je tam na polici nek ice power gel, ki načeloma lajša bolečino pri oteklinah in bolečinah v sklepih etc.. In ker rada eksperimentiram, sem se skoraj vrgla v tubo, namesto da bi vsebino tube nanesla na vse pike.

Hlad.. potem pa vedno večja vročina v kosteh. Prijeten občutek. Malo manj prijeten, ker sem se skoraj zadušila od vonjav mentola in etanola.. zaspala sem hitro. Ne vem, ali je krivo slednje, ali pa me je za nekaj časa res nehalo srbeti.

Kot sem že rekla.. moja kri je verjetno sladka in dobra. Prve klase! Da je slaba dvomim, ker nikoli nisem imela problemov z njo, še ko sem bila bolna redko.

Torej moj predragi vampir.. če se najdeš kje, me obvesti, da si želiš moje krvi, ker tem majhnim prasičkam je več ne dam. Pa še seksi ne izgleda, tako kot takrat, ko se k delu spravite vi.

  • Share/Bookmark

Comments 8 komentarjev »

Pasje

Vroče

In kot nalašč, v takšni vročini paše pivo. Pivo za po fotoaparatu. Zdaj se že ne prižiga in ugaša več sam od sebe. Pa tudi jezen ne moreš biti na zgornjega grizkota, ker je tako štorast, da še sam sebe spotika na stopnicah :D

  • Share/Bookmark

Comments 5 komentarjev »