Arhiv za April, 2009

Ooooh baby I love you, just leave me the fuck aloooone!

  • Share/Bookmark

Comments 6 komentarjev »

Sovražim, ker nimam svojega pralnega stroja. Ker če bi ga imela, nihče ne bi videl, koliko in kaj perem. Tako pa.. operem najmanj 3 pralne stroje na teden, kar je pač višek.

Zakaj toliko pereš? Od kje toliko cot? Zakaj ne nosi ene mikice cel teden? Ja lubi boh no, sej pa nismo več v dobi Baroka. Čakam samo še na vprašanje, zakaj si vsak dan menjujem gate.. ker vprašanje, zakaj se greš tuširat zvečer, čeprav si se že zjutraj je že padlo.

Sovražim, da ljudje mislijo, da bom non stop čepela doma. Ker ne bom. Ker sem že tako daleč od civilizacije oz. bolj normalnih ljudi in mojih prijateljev.. in delam izpit zato, da bom kam prišla. Takrat, ko se bo meni zahotelo.

Ja saj, ko boš pa naredila izpit, boš pa tako šla takrat od doma, ko ti bo pasalo. Ja nego? Delam ga zato, da bom naslednjih 10let lahko čepela doma, in tako kot zdaj, prosjačila za vsak klinčev prevoz, ter pozabila vozakati. Za reklamo v bistvu. Zato, ker sem poooolna cekina, pa nimam kam z njim. Zato delam izpit. Ja.

Pogrešam razgled. Pogrešam tišino in klopco spredaj in zadaj hiše. Prostor, kjer ni bilo nikogar drugega kot tišina in ptičje žvrgolenje. Pa 5 mačkov in nadležne muhe. Hočem klopco!

Pogrešam ljudi, pogrešam druženje, staro klapo, prijatelje, tiste žure do jutra, kjer je bilo popitega še pa še alkohola. Namakanja čevapčičev v nevidni kajmak, plesanja na odru in spotikanja na plesišču ter posledičnega padca. Ok, padcev.

Pogrešam fotrove šale in fore. In njegovo naglušnost, kjer je bilo vedno dosti smeha, ker je slišal XY stvar od povedane. Pogrešam njega.

Pogrešam družino.

Jebemti, solze mam na očeh.

Sovražim, ko jočem, takrat ko sem namazana.

Trenutno sovražim tudi načela, ter kako delovati v tej družbi. Saj ne, da imam namen narediti kaj takooo groznega in prepovedanega. Sploh ne. Po glavi mi zadnje čase roji nekaj čisto človeškega..

Zadnje čase sovražim tudi bolečine v križu in hrbtenici.

Pogrešam moje rožice, mojo sprehajalno pot, ter mojo pink sobo.

Sovražim, ko slišim reklamo za nek masažni salon or something.. ki se imenuje malce drugače, kot Markova Kita. Ampak ne, jaz zmeraj slišim isto.

Ne pogrešam Markota.. pogrešam kito. Pogrešam dolge lase, ki bi si jih lahko spletla v kito. Pa še mogoče kaj drugega, ki na to asociira. Kdo ve.

Sovražim, da pogrešam.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Comments 10 komentarjev »

Medtem, ko jaz lepo sestankujem.. in me moja predraga oseba, ki jo večkrat prosim za prevoz čaka, se lahko zgodi marsikaj. In tudi se. In ja, sovražim že, da moram za vsak ku*ac prosjačiti za prevoz. Jaz pa šele pri šestih urah.. jao jao. Sej bo, počasi lezemo naprej. Mmm.. pa tudi tu bi lahko kaj napisala o kinky zadevšč’nah. Hec hec. Ne morem. Ne, ker ne smem.. ker nimam kaj :lol:

Torej.. ta meni draga oseba se šetka zunaj stavbe sem pa tja, levo desno, gor pa dol.. Ipak dolgčas, ker sem pa res zavlačevala zadevšč’no. Pa pristopi do nje starejši mož, moški. Glede na to, da je bil siv kot je bela neposcana stena, bi mu lahko rekla že stari ata.. tudi po izgledu.

  • Kaj pa delate gospa? A se greste mal z mano peljat gospa? Veste, mam nov avto.. bi se lahko kam zapeljala. Gospa?

Smeh popade nagovorjeno osebo.. ne ve, kaj sploh reči.

  • Gospa, no, a se greva mal zapeljat z mojim novim avtomobilom. Sej imam tud “legl” zice.

Buahahahaha.

Saj razumemo kaj so legl zici? Sedeži, ki so namenjeni temu, da se potnik ali/in sopotnik na dolgi vožnji, lahko vmes malce “spočije/ta” :mrgreen:

Nimaš kej, nimaš kwa. Nespodobna povabila kar padajo. Pa sploh ne, da bi oseba dajala tak vtis. Noh.. mogoče zaradi tega, ker je blond. In ker ima visoke pete, ker je ženska.. In ker je ženska, ki se je šetala ob/po pločniku. Kdo bi vedel. Mogoče samo že zato, ker je ženska.

Pomlad razganja. Še kar. In še kaaaar…

Pa stari ata.. a vi sploh veste, da zdej, ko je pomlad in je toplo, sploh ne potrebujete legl zicev? Nop, res ne. Če nimate kakšne odeje, pridejo še drugi deli avtomobila kako prav :D

Evribadispredizadi! :mrgreen:

  • Share/Bookmark

Comments 7 komentarjev »

Doživela sem šok. Napad. Srček bum bum, moja kolena nekaj podobnega šibam na vodi, moje oči so hotele mežikati, a sem vedela, da če bodo, me bo zaslepilo..
Sem pred kratkim napisala, da je vse enkrat prvič. Tako je bilo danes zopet nekaj zame prvič. Obisk solarija.. Bemuasa, ni prijetno videti neko stvar, v katero se uležeš in jo zapreš kot.. trugo. Le da tam gniješ, tukaj pa se pečeš. Inu potem v nekaj takega leči? Jao. In potem ko pritisneš START te čaka šok. Kot da si na odru pred nekaj tisoč glavo množico, kjer te kar naenkrat osvetli nekaj ogromno luči, in začne ob enem pihati in “cvreti” v vse možne predele telesa.. in glasba kar naenkrat do daske naglas. Abrrrr, noGuT za eno tako boječko, ki še ob “Živijo” skoči v zrak. Pa ventilator vreje ko sto hudičev, pa vsake toliko nekaj pckne pa skkne..

3 minute in 45 sekund se je vleklo celo večnost. Hotela sem pritisniti tisti STOP, a slepega tipkanja tam še žal ne obvladam, oči mi pa v tisti svetlobi tudi ni bilo za odpreti. V ozadju se je sukal nek južni komad, ki je omenjal neke minute.. se mi je zdelo, kot da mi odšteva, in da ga nikoli ne bo konec.

Saj ni drugega.. samo enkrat daaaleč daleč nazaj sem videla prizor v filmu, v katerem bejbo živo scvre v solariju. Toliko stvari, ko gre pozabiti, toliko pomembnih.. a takih gluposti pa ne.

Naslednjič grem v stoječega, v katerem bom že pripravljena na bolj visok štart in odriv pokrova, v primeru kakšnega stiskanja v želodcu.

  • Share/Bookmark

Comments 8 komentarjev »

Ma ne!? A res mislite, da obstaja dobra plat zamašene školjke? Pred delom, ko je odmašena? I soooo don’t think so.

Razlog? Mmm.. pravzaprav ni znan. Čisto možno je, da je čevapčič, ki se je ponesreči priplazil tja ta pravi. Ampak vedeli ne bomo nikoli, ker smo ven izvlekli čisto nekaj drugega. Pravzaprav sem. Ker sem tista, ki naj bi veljala za osebka manjšega obsega rok, je ta naloga bila tudi deloma moja. Saj vsi vemo, kaj plove tjakaj dol ne? Ja… levo roko sem si umila že neštetokrat.

Jebeš, tako pač je. Vse je enkrat prvič. Prvič se ti zamaši straniščna školjka zaradi jebenega čevapčiča.. prvič namesto v školjko pljuvaš zaradi določenih prijemov in misli, kaj si prijel v tuš kabino.. prvič uporabiš zobno ščetko, kot stvar, ki dejansko ne pomaga. In pinceto. In tiste majhne škarjice. In palčke za ušesa..

Prvič si po nosu vrtaš z desno roko, namesto leve..

In definitivno ni prvič, da objaviš tako bedastočo. Ja!

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »