Moj prvi, in moja dva druga
Objave avtorja: Tan!a (z)godilo se mi je, (z)mešano, In My Mind, Larifari, nekaj novega (zame), Šala malaZadnje čase je očitno čas živih spominov..
Nedolgo nazaj sem srečala bivšo sošolko iz OŠ, s katero sva bili kot rit in srajca. Razumeli sva se odlično, in brez nje je bil v šoli živ dolgčas. Ga je znala pihniti, zato sva se tudi tako poklapali. In vse od valete dalje, se mislim da nisva več videli. Vse do pred cca. tednom dni. Obnemela sem jaz, obnemela je ona. Izmenjali sva si tel. številki.. in ugotovili, da je niti ena od naju ni zamenjala od takrat. Kakorkoli, upam da se najdeva v prihodnje in malce nadoknadiva.. Minilo je nekje 9 let. Preveč.
Pred kratkim sem stopila tudi v stik z mojim drugim plesalcem. Prvi je bil tisti na valeti, ta, drugi pa na maturantskem plesu.. hitro sva se dogovorila, da si končno izmenjava vse slike in video posnetke, ker do sedaj pač nisva imela časa. Časa nisva imela približno 5 let! Ah, žalostno..
No.. včeraj.. včeraj pa me pozdravi on. Ni mi bilo jasno kdo in zakaj, saj sem v drugem mestu med nepoznanimi ljudmi, v stavbi, kjer se usposabljam in kjer ne poznam nikogar. Ampak ga. Njega. Moj prvi. Moj čisto čisto prvi. Poljub. In fant. In.. ja, to je bolj ali manj vse. Hmm, kaj bova pa midva nadoknadila? Glede na to, da je bil prvi sva skupaj preživela bolj malo časa. Ga bova pa zato sedaj mogoče malo več, ker tako dober kot je, smem biti njegova sopotnica na vožnji do službe in nazaj. Bil je moj prvi davnega leta.. pfff, em, ‘98? Tu nekje.
Kaj pa danes? No, danes pa sem po uf uf uuuuf letih spet imela priložnost, oz. je bila nuja.. tipkati na pisalni stroj. Groza. Ko si misliš, da kaj lažjega pa ne.. o ja, ni tako lahko. Sploh ko si enkrat navajen na tole stvarco, na katero pravkar tipkam. Težko je nekaj napisati na črto, ki je že narejena. Pa ponavadi nekaj zadeti meni ni bilo problem, ampak tole.. Saj tipkati ni težko, zadeti črko na črto, to je problem. Kot otrok sem ga imela. Takšnega rdečo belega. To.. to je pa res že ogromno let nazaj. 13? Mogoče še več.
Ah spomini.. enostavno jih moraš imeti rad. Kot osebke, ki v njih nastopajo.
Se še sedaj dobro spominjam kraja, kjer sem se poljubila s tistim zgornjim, mojim prvim.. Pa tudi točno vem, kateri komad je igral v ozadju 
0%
(RSS) vnosi
2.12.2008 ob 22:31
Jst se tut se spomnim kje sem se prvic poljubljal
Ampak ce ne bi skoraj vsak dan tam mimo hodil bi verjetno pozbil …
2.12.2008 ob 23:05
glede na moj research, ki je sledil začudenju, da je ta komad že tok star, je Join Me bil aktualen leta 2000. očitno spomin že malo peša po tolikih letih
Hmm, prvič so z njim nastopil 98.. torej je blo tu nekje.. 98, 99, i think. 8 je premalo. Takrat sem bila že v srednji.. Abrrr, sej ne vem več, men se zdi, da sem takrat že z drugim bla no
Swizec a je blo v kšnem parkcu?
Aaa, pa tega ne moreš pozabit! Prvi seks lahko.. prvega poljuba pa ne 
Jaz se tud spomnim placa, ko sem se prvič lupčkal
Taki lepi spomin se nikoli ne izbriše. Punce s katero sem se prvič lupčkal, pa nisem videl od takrat 
Bi jo pa prav rad, ker me pune zanima kako izgleda dandanes 
2.12.2008 ob 23:35
Na klopci za lublanco je blo, pod dvema mogocnima drevesoma … prov lusn plac ce ne bi bil hkrat tudi na relativno busy plocniku. Spomnim se tudi da je bla tema … to je pa ze pocas vse.
Priv seks bom pa tezko pozabil, ker je blo tok grozno da je travma za celo zivljenje
Zivci so me cisto zdelali, je blo pomoje prvic in zadnjic v lajfu, da sem bil zares zivcen.
ja.. spomini
ker tut moj ni bil preveč fajn…
jst se še čist v živo spomnem prvega poljuba… pa žabe so ble v ozadju, ne himčki
prvi seks pa… ga čist vsi hočmo samo pozabit?
Jaz ga nikol ne bom pozabil. Ker je bil res popoln. Popolna punca za prvi seks, popolno mesto, vse je blo svetovno tak ko mora bit
3.12.2008 ob 03:56
..se še spomnim, kako sem se upirala, ker je bil kr en tip, ki je hotu lubčka od mene….pa še kosmat je bil ( brada pa to )..bljak…in jaz do takrat samo poljubčka na lica…
maš pa kr dober spomin
drugače sm pa ravno ta vikend srečal sošolko, ki je nisem videl že sto let in smo potem meli mini srečanje osnovne šole, nas je bila skoraj polovica razreda na kupu.
pisalni stroj more bit pa fajn zadevica. js je žal nism mel priložnosti konkretno stestirat
@kokos karli: vsaj eden
Ooo moji prvi so bli pa vsi lepi
Od poljuba, plesalcev pa do sexa… Damn, I’m lucky 
Sam da ne bo pol prvi skok s padalom nelep
Zvita, te daje nostalgija?
Z ljudmi je pač tako kot je napisal Tilen na mojem blogu in mislim da ne bo prav nič jezen, če to kopiram še k tebi…
hodati… hodati može značiti prolaziti. nije važno kuda. dok hodaš, pred tobom se nizu slike, gledaš krajolike, upoznaješ druge putnike namjernike… neke upoznaš malo bolje od drugih. neki s tobom hodaju dio puta, a onda se razidjete na raskrižju. uz ljepše ili manje lijepe riječi, možda i zagrljaj. neki jednostavno hodaju brze od tebe pa ih ne uspijevaš stici. neki hodaju jako sporo, a nema se vremena za gubljenje. moraš nastaviti i završiti započet razgovor, ostaviti druga iza sebe. neki su prizori sto te okružuju ljepši, neki te plaše; negdje sja sunce a negdje ti na ramena zasjednu oblaci. a ti hodaš… čak i onda kad se sjetiš da zapravo ne znaš kamo ideš. prolaziš krajolicima, srećeš i rastaješ se od suputnika… ne znaš sto te čeka na idućem križanju i hoće li nova mjesta biti ugodnija od prošlih, i hoće li novi putnici biti draži.