Kje se blebetanje izklopi?
Objave avtorja: Tan!a (z)godilo se mi je, (z)mešano, In My Mind, Larifari, Šala malaLjudje govorimo. Eni bolj drugi manj. So tisti, ki kar ne morejo in morejo nehati gobcati, pa tisti, ki komaj kaj zinejo.. tisti, ki so vedno tiho, pa odprejo usta samo da nam zaprejo gobčke, ker vedno zinejo kaj pametnega..
Eni preveč drugi premalo. Je pa tudi važno, kaj govorimo.
Si na pijači, pogovor teče o vsakdanjih rečeh, ko kar naenkrat ugotoviš, da imata druga dva sogovornika nekaj skupnega. Oba sta recimo informatika. Začnejo se pogovori o takšnih in drugačnih mehkih, pa trdih, pa notranjih in zunanjih.. nekaj časa še slediš in mogoče tudi sodeluješ v pogovoru, ker še razumeš. Potem pa pride do tiste točke, ko je preveč. Ko ne razumeš nič, ko se ti zdi, da govorita kot Kitajca in govorita že predolgo. In ti si tam samo zato.. da poslušaš, ne sodeluješ, srkaš svoje pivo in poslušaš ljudi pri drugi mizi, ki govorijo o nečem, kar dejansko razumeš in jih je lažje poslušati.
So ljudje, ki jih poznamo kot lasten žep. Veliko časa preživimo z njimi, in poznamo skoraj vsako dejanje in dogodivščino, ki se jim je pripetila. Ko prideš s takim človekom v novo družbo, poslušaš te zgodbice že 56ič, in spet.. si tiho in kimaš. Brcanje pod mizo ne pomaga, zavijanje z očmi tudi ne..
Tisti bolj tihi.. no, tisti sogovorniki se včasih izkažejo za zelo dobre sogovornike, ker končno prideš do besede. Nihče te ne prekinja, te samo posluša in prikimava, nič ne sprašuje.. Hm, čakaj, v bistvu me samo posluša. Tako kot jaz poslušam druge, mislim pa na nekaj tretjega?
So tisti, ki bi govorili samo o sebi sebi seeeebi, ti jih pa sploh ne zanimaš. Jaz to, jaz ono, jaz tretje.. pa tisti, ki znajo samo tračati in obrekovati, pa tisti, zraven katerih se počutiš kot da si na intervjuju..
Zadnje dni je tema pogovora predvsem o kmetiji. Pa ne o molži krav in pitanju preseta ter o košnji krave. O tistem šovu na TV. O tem, kaj je kdo naredil, kaj ni, iz kje je on, in kakšna mala prasi*ka je tista z dolgo blond čupo. In.. spet smo tiho, ker nas ne interesira, nimamo kaj povedati. Samo kimamo. Medtem ko nekdo nekaj razlaga, se v naši glavi sliši nekaj podobnega LaLaLaLaLa blašubidublabla, hopsasa rajsaja kmečka nedelja..
So pa ljudje, do katerih gojimo takšne in drugačne simpatije. Hočemo jih poslušati, pa čeprav govorijo še tako brezvezne in dolgočasne reči. Nočemo, da mislijo da smo slabi sogovorniki in da se ne zanimamo zanje. Zato se v naši glavi sliši nekaj podobnega zgornjemu.. LaLaLaLa, blašubidublabla, hop, stoj! Rekel je besedo inflacija! In tako na vsako deseto besedo prekinemo s šubidujilalaji, da ujamemo besedo in jo naglas ponovimo. Glas seveda povzdignemo, da se sliši kot vprašanje, in mu s tem damo vedeti, da ga poslušamo in da je res zanimiv.
Vsemogočni je defenitivno pozabil na kakšen gumb pri človeku.. takšnega za OFF. Ali pa mute. Pravzaprav bi low volume že zadostoval.
Pa ne misliti, da ne vem, da je šubidulalajanje možno tudi med branjem!
0%
(RSS) vnosi
8.10.2008 ob 15:05
V primerih ko nekdo prevec govori ali premalo ali kakorkoli neprimerno za nas okus je najbolje s takim clovekom ne prezivljati casa …
Drugace pa osebno zelo rad govorim, to se vidi tudi po mojih redkokratkih komentarjih in redkokratkih blogih in redkokdaj nepametovalnem cemurkoli, ampak ne maram govoriti o sebi, niti o drugih, rad filozofiram, rad debatiram razne reci in stvari, cim pa pridemo na ljudi pa raje poslusam. Ugotavljam, raziskujem.
V bistvu vedno kadar s kom govorim izvajam data mining na osebino zivljenje, velikokrat sem tako siten, da mi ljudje povedo vse kar so hoteli in cesar ne bi izpovedali nikomur, ampak jaz se iz vsega lahko kaj naucim, vsak detajl ki ga od koga zvem mi pomaga, ko pisem (kadar pisem) ustvarjati resnicnejse osebe.
In … am … ok zgubu sm se. Kaj sem govoril?
PS: to zadnje je moje zavedanje da govorim predolgo, na ta nacin se izognem temu da bi rekel “U pizda, prevec govorim, povej se ti kaj”
bom naslednjič tiho
al pa ne vozi back upov 
drgač pa znam govorit preveč in premalo. odvisno pač od družbe. zmožnost utišanja tebe je pa ena od stvari, na katero sem ponosen
Hmmm, če preveč govoriš, se loti politike… Tam za brezvezno govorjenje plačajo.
ja js bi si včasih želela mute.. zase
8.10.2008 ob 17:46
o ja. in prav poseben užitek je, ko se združita prva in druga kategorija. npr. imaš fanta, ki je strojnik, in te zvleče zraven na kavo s sošolci
(povdarjeno, povzdignjeno)Šubidulalajanje ?
Swizec to zna bit včasih problem, da ljudje povedo ravno tebi tisto, kar drugim ne bi, a ni tako? Se pa da dost naučit, se strinjam. Mislim, saj ni nič narobe če človek rad govori. Naj, če le ima kaj povedati.
Govoril si o.. um, kaj si že govoril?
Jaaa no, ni bolj smotanega stavka kot: Dej povej neki. Ja kaj? Ja ne vem, kr neki, zmisl si kej. Ja če ne vem. Ja jst tud ne vem..
Sam s tem zadnjim ne narediš prav nič, če te oni drugi dejansko posluša in te opomni kje si ostal
morfej hehe, sej sem vedla da boš takoj na to pomislu. No, nisi bil ti mišljen.. vsi po malem, ker takih situacij je preveč. Dost vas mam okol.
Sicer pa jst tko ne govorim dost 
Mene? Um, dej povej, dej povej
termie palamuđije
čebelca to je pa res kriza, ko sam sebe ne gre več poslušat
mateja ampak hej, ziher znaš zdej kakšn pralni stroj popravit anede
fitipaldi vidim da si edini, ki me razume
8.10.2008 ob 23:00
Ce te on opomni kje si ostal potem ti je dal dovoljenje da govoris naprej in lahko mirne duse govoris naprej ker je ocitno dovolj zanimivo.
ni se ti treba vn zdej vlečt, sej priznam
ti govoriš glede na razpoloženje. včasih dost, včasih nič…
morfej mhm, ampak še zmer ne vem, kako se me da utišat
ja ko začnem s kakimi “hudimi” debatami naenkrat postaneš tiho
18.10.2008 ob 16:27
*sem na mute*
Dolgo govorjenje je še bolj duhamorno, če tisti, ki govori, to dela preeeeepooooočaaaaasiiiiiii
Že večkrat sem se zalotila, da ob takih postanem nestrpna in jim pomagam dokončevati besede/stavke 
Jap, očitno poleg mute rabim še gumb za hitro previjanje 
Pa ne plenic 
Ej, ne bi blo dobro imeti takega daljinca z mute, stop, play, rewind, fast forward? Včasih se s kom kregamo, kdo je kaj rekel in kdo ni. Če bi prevrteli nazaj, bi lahko vse dokazali
No, mogoče je boljše, da tega ni 