Arhiv za Oktober, 2008

Nekdo ki mi je pri srcu, je za svoj rojstni dan prejel posebno darilo. Mene je enostavno fasciniralo. Zakaj?

Ker je dejansko uporabno.. ni stvar, na kateri bi se leta in leta nabiral prah. Je zelo uporabno in zabavno. Domiselno in nevsakdanje. Daje ti možnost izražanja na ogromno načinov. S seboj ga lahko  vzameš pod tuš (pravzaprav ga moraš), na sprehod.. po njem rišeš, pišeš, ga žvečiš, vržeš ob tla..

Govorim o tejle zadevi – Wreck this journal, dnevniku, v katerem vas čaka veliko pustolovščin!

In veliko izzivov, ob katerih vas bo verjetno bolelo srce..

Naloge, ki te čakajo v dnevniku si izbiraš naključno. Dobro je tudi, da tiste ta težje naloge hraniš za konec, ker če boš že kar na samem začetku vzel/a dnevnik pod tuš, ga vrgel/vrgla z visoke stolpnice ali peljal/a na sprehod, je precejšnja možnost, da se ti že na samem začetku po malem razleti.

Zdi se mi več kot odlično darilo. Vsaj jaz bi ga bila zelo vesela. Nekaj drugačnega.. Ampak preden ga vi komu podarite, se prepričajte, da mu angleščina ne dela prevelikih preglavic. In darila mu nikar ne pošljite po pošti! Na koncu, ko so vse naloge v dnevniku opravljene, mora lastnik dnevnika to narediti sam. Svoj dnevnik poslati sam sebi :mrgreen:

  • Share/Bookmark

Comments 39 komentarjev »

Tisti ki me spremljate, veste da nisem privrženka nedelj. Prav tako vseh praznikov, ki se mi zdijo enaki nedelji. Dobro, kot otrok sem se res veselila dedka mraza in velikonočnih praznikov, sedaj pa.. če se le da, jih preživim tako, kot navaden dan. Ampak ne gre. Rompompomu okoli njih se je težko izogniti.

Prihaja prvi november, in vsi dobro vemo, koga se na ta posebno specifičen dan spominjamo. Že teden dni prej je vse v pripravah. Ljudi na grobovih se tare, mrzlično se kupuje ikebane in nov pesek, se čisti nagrobne plošče in ureja grobove, prižiga sveče.. Takšne gneče kot je sedaj na pokopališčih ni nikoli. Razen na prvega novembra.

Meni se zdi to ena sama komedija. Zakaj na čisto običajen dan ni toliko ljudi na grobovih, zakaj se na navaden dan ne spomnimo, da bi kupili prekleto drago ikebano in drage sveče, sveže rože..? Dobro, saj nekateri se, ne rečem da ne, a toliko ljudi, kot to počne sedaj pa absolutno ne. Se ob vsem tem sploh imajo čas spominjati na pokojne?

In ko pride dan, ko se vsi zberemo na pokopališčih je še večja komedija. Tam vidiš ljudi, katere prej že dolgo časa nisi videl. Znance, sosedovega sina, ki nikoli ne zapusti hiše.. žalostno, ampak tudi svojo žlahto. Prav “smešno” je, da se rokujem s sorodniki na 1. novembra vsako leto. Ker se vidimo samo takrat.. in nismo edini, takih je ogromno, ki jih zbliža dan spomina na mrtve. Dan, ki je posvečen samo njim.

Pa ni posvečen samo njim, prej čemu drugemu. Evforiji, da bo ja vse tipi topi. Temu, kaj obleči, ko se boš prikazal pred toliko ljudmi. Dnevu, ko boš videl teto po mamini strani, ki je ne maraš in priprave na to, kako se jo boš izognil..

Tisti, ki redno obiskujejo počivališča svojih pokonjih dobro vedo o čem govorim. Ti se vedno srečujejo z enimi in istimi osebki na pokopališčih. A na prvega novembra je tam še na stotine drugih, ki jih vidijo samo na ta dan, nikoli prej, nikoli pozneje.

Naš kraj je majhen, torej tudi pokopališče ni ne vem kako veliko. Ljudje se bolj ali manj poznamo med seboj, če nismo sosedje, prijatelji ali sorodniki smo pa vsaj znanci. Na ta dan smo skoraj vsi na kupu.

In kaj se ti od tega dneva najbolj vtisne v spomin? Pridiga? Ne. Čveke. Kdo je bil tam in kdo ne, kaj je imel kdo oblečeno, katera bo katerega vzela, kdo je prenehal piti, kakšno prekrasno ikebano so imeli na sosedovem grobu..

  • Share/Bookmark

Comments 13 komentarjev »

Če bi vedela da me danes čaka športni dan, bi si oblekla šuškavo trenerko, fejk Amidaske in bele štumfke. S seboj pa bi imela spodnji komplet.

Ko človek misli, da mu avtobus ne more uiti na tako zelo mali avtobusni postaji.. no, se prekleto moti. Ker mu lahko. Vozijo itak tako poredko, kot je poraščen ljubavni tepih Damjana Murka. Pa zakaj zaboga imajo tiste table spredaj, za reklamo? Če gre avtobus via Velenje, naj piše da gre v Velenje, ne pa nekam v tri šiške materne! Zaradi zamude sem pila najslabši kapučin vseh časov! Pa tegale tudi nisem mogla preslišati:

Mama otroku: Ko prideva domov, boš pa očiju nekaj narisal kajne?

Tamali: Kateremu? :mrgreen:

Pa zakaj se ne vem, ne obvesti krajane en dan prej, da bo del ceste zaprt zaradi asfaltiranja, in da je obvoz? Ali pa vsaj tabla obvoz bi že bila dovolj! Mislim, mal mi je bilo smešno se sprehajati med tistimi vsemi, ne našimi slovenskimi ljudmi in njihovimi opazkami. Ok, saj vmes sta se našla dva, ki sta mi celo ponudila prevoz od tam naprej, kjer je me odložil res huuuuuud taksist, ki najprej sploh ni vedel kam me mora peljati. In ravno ko sva se zadebatirala, maha tisti človek ven iz bagra, da ne moreva dalje. Pa da se mu roka nekam zatakne!

Ni mi preostalo drugega, kot pešačenje.

Bi se kdo stiskal? Dišim po prahu1 , izpušnih plinih in mmm.. asfaltu. Moram v naslednjih dneh it pogledat, če sem pustila kje kakšen dober odtis čevljev, ker na momente je tisti pas makedama ob cesti bil občutno preozek. Sicer pa, kako bo človek stabilen po dveh urah spanca?

Aja.. v mestu sem srečala enega mimoidočega, ki je imel zelo fejst torb(ic)o, katere imam čisto slučajno tudi sama doma, pa sem jih imela namen uporabit, ampak imam pomisleke.. No, vsebina njegove se verjetno razlikuje od teh pri nas doma.

Zaštitna maska, zaštitni ogrtač, prvi zavoj individualni in uputstvo za upotrebu.

Če dobro pomislim, bi mi tako maska kot ta folija, ki zgleda kot tista za mrtvece, prav prišla med hojo po žerjavici2

Pa še do Halloweena ni dolgo, tako da me verjetno ne bi čudno gledali.

Verjetno!

Hmm.. mimogrede, kaj bi pa vi postavili v takle sodoben kompletek? Jaz ciljam na en srednje velik kamen, osvežilne robčke, obliže, pilico, sekundno lepilo, rezervni mobilni telefon, par svežih gat in nogavic, termovko..


Opombe, opombice..

  1. am? [rikverc↩]
  2. beri ravno vlitem asfaltu [rikverc↩]
..če jih ne razumete, pa ni moja krivda
  • Share/Bookmark

Comments 18 komentarjev »

Malo po dvanajsti uri nič hudega sluteč zmanjka elektrike..

Pravi, da ni bila kriva ona (smejko, ki privzdigne obrv)

Ma, jaz ji čisto verjamem! Nekdo ji je spodaj pel podtelegrafnico1

Vse za ljubezen a?

YouTube slika preogleda


Opombe, opombice..
  1. ne morem ravno rečt, da je bila podoknica [rikverc↩]
..če jih ne razumete, pa ni moja krivda
  • Share/Bookmark

Comments 15 komentarjev »

Pridejo dnevi, ko si hiperaktiven do amena. Pravzaprav tako zelo, da greš čistiti liste rož in to delaš s tako brzino, da po nesreči izpuliš mladiče. Hitro greš do hladilnika in odpreš pivo.. po njem naj bi postal zaspan, torej manj hiperaktiven. Prelepim rožcam pač nočemo več škodovati kajne? Roža se ti začne smiliti.. iščeš prazno vazo a te nikjer. Kaj narediti? Ja, spiti pivo do konca!

Aha.. tudi rožce jočejo od sreče :mrgreen:

No, mogoče pa tisto po nesreči le ni bilo po nesreči, ampak z razlogom?

  • Share/Bookmark

Comments 8 komentarjev »