.. rezerva je pa v prtljažniku

Saj vem, da imaš tudi ti kdaj takšen občutek, da te nekdo gleda od zgoraj in si sam pri sebi pravi: nooo, kaj ko bi danes pa malo tebe zajebavali!? Spet!?

Včeraj je spet bil očitno takšen dan. Oz. bolj noč. Ma kaj lažem, bilo je že jutro. Hja, pošteni ljudje pač hodimo od doma po svetlem, in tudi takrat pridemo domov..

Torej.. se pripeljeva, jaz in on.. recimo mu voznik od vozila. Saj bi ga lahko linkala.. pa ne bom Me odloži, se posloviva in grem. Zazvoni telefon: ej stara, prid mal vn! Kwa, zakaj? …

In on stoji tam, z rokami v žepu kot poscan cucek. Jaaaa, kwa pa je ga vprašam.. me gleda mal prestrašeno mal pa s tistim smešnim izrazom in pravi: trava je mokra! Ja, kako ne bo mokra, če se pa svita, pa dež je bil pa.. In se pomikam proti njemu, in v tistem ko izusti da je nasedel, to tudi vidim. Ja ne me je*at no! Kako ti je to ratal, a ne vidš da je ravno in potem mal pukla..?
Ajde, sedi noter jst bom pa tišala! Ne gre. Spljoh! Hmm.. in zdej, kaj čva?
Voznik od vozila, ki bi ga lahko linkala pa ga ne bom stopi iz avtomobila, se pomakne nekam stran in opazuje situacijo. Jaz še zmeraj zadaj pri prtljažniku.. ko.. ma kaj to vidim? Zakaj se avto premika proti meni? Proti meni in proti fasadi. Če sem bolj natančna, točno v predel, kjer je spalnica. In ljudje pri nas doma ob 4h zjutraj pač dejansko tudi spijo.. In ker imam (vsaj tako sem očitno mislila) nadnaravne moči ala Superman, sem z eno roko prijela nekje zadaj pri luči in ga hotela ustaviti. No go.
Ej ej stari.. ka lahko prideš sem, pa mal avto premakneš, da dobim svojo roko ven? Mhm.. levo roko mi je stisnilo. Bila je točno med lučjo, oz. nekje pri prtljažniku (kako očitno kajne?) in med fasado, oz. steno spalnice. Če bi bil večji pukl (klanec), bi danes verjetno ostali brez ene stene.. ali spalnice.. ali pač samo z eno veliko luknjo. Kakorkoli, zategniti ročno je kdaj pametna odločitev!

Hej, ampak očitno nihče ne sliši tega rapatanja da se ne zbudi!? Mater sva elegantno tiha.

Zbudim očeta. Pravzaprav ga potegnem za nogo in tresem. Noga ni bila njegova, zato je prebujanje potekalo malo dlje časa..
In rinemo in porivamo, vzdihujemo in hopsamo pa nič od nič. No, čez nekaj časa smo se le potrudili in napeli vse moči da smo ga spravili ven, gor, oz. dol. Nasedel je, zato je bilo vse skupaj tako težko.

Razen nekaj malih praskih na vozilu od voznika na zadnji desni luči, moji levi roki, oz. vijoličnega prsta in dveh manjših luknjic v fasadi ter špur v travi ni. Vse se je končalo brez večje materialne škode.

Zdaj sem v dilemi. Ali je bolje, da me z žurov, takšnih in drugačnih srečanj domov pripeljejo prijatelji/frendi/znanci, ki nasedejo in skoraj podrejo steno na speče ljudi.. ali s taksisti, ki mi ponavadi zapeljejo čez nogo in potrebujejo kar preveč sekund, da ugotovijo, da ne ležim na tleh zaradi tega, ker sem amortus pijana..

Ah ti tam zgoraj, res imaš smisel za humor! Očitno ni bilo dovolj, da nam je skoraj Audi padel v greznico

0%

0%

Ta vnos je bil objavljen 17.08.2008 13:55 in je prikazan pod (sh)it happens, (z)godilo se mi je, (z)mešano, In My Mind, nekaj novega (zame), Šala mala. Vse odgovore na to objavo lahko spremljate preko tega vira RSS 2.0. Tukaj lahko pustite odgovor oz. trackback.