Arhiv za Julij, 2008

Sikfak, oprosti, ampak tisti mamin štrudl ni nič v primerjavi z mojo ponedeljkovo kavo, ki je najboljša. Najverjetneje zaradi tega, ker preprosto komaj čakam da se začne teden, in da je blesava nedelja za mano.

Zakaj pravim NE nedeljam?

  • ker so ponavadi mačkaste
  • če niso mačkaste, so delno mačkaste
  • ker so dolgočasne
  • ker je kosilo skoraj vedno po četrti uri
  • kosilo je po četrti uri zaradi obEskov
  • obEski ponavadi zahtevajo, da jim posvetimo kar celotno nedeljo
  • mačkast pedenat obEske ježivajeba
  • ker se vleče zaradi dolgočasnih obEskov
  • ker se še bolj vleče, če ni obEskov
  • ker moraš mačkast piti pivo ali vino
  • ker moraš mačkast delovati dobre volje, se delati da si jih željan poslušati in da so blazno zanimivi
  • ker si lačen cel ljubi dan, ker pedenaš obEske.. za jesti jim zanalašč ne daš, ker veš da se bo tako obisk zavlekel v nedogled
  • ker na koncu popustiš, in narediš pozno kosilo za 12 oseb.. ampak si po možnosti po kosilu še vedno lačen
  • ker so kot obEski prisotni tudi otroci, za katere nimaš energije, da jih loviš po celi gmajni, kaj šele da jih poslušaš cviliti
  • ker jih moraš previjati, ker starši niso več zmožni niti vonjat, niti stat na eni nogi, kaj šele se spomnit njihovega imena
  • ker te na koncu dneva čaka takšen kup posode, ki se ne nabere v celem tednu skupaj
  • ker so nedeljski programi na radijih do jaja dolgočasni
  • ker sem kot otrok morala ob 10ih pod mus k maši
  • ker sem kot mlajša sovražila vsako nedeljo eno in isto govejo župo in Slovenija od kod lepote tvoje
  • ker se skuha na litre kave..


In potem imam takšno srečo, da jo v ponedeljek zmanjka..

Imam mogoče tudi to srečo, da sem še bolj mačkasta kot v nedeljo..

Hrane ni.

Zmanjkalo je tudi skret papirja.

Ostale so drobtinice od peciva.. pomarančnega soka je le še za požirek.

Kaj narediti?

 

Povabiti se k najbližji sosedi, ki ima vse to na razpolago in zna po možnosti še dobro kuhati.

  • Share/Bookmark

Comments 29 komentarjev »

Povprečen človek v življenju pade, se spotakne, mu spodrsne, stopi na vezalko in se zaplete mednje, se razstopniči s trebuhom ali zadnjico, sanka po lastni riti po stopnicah.. hm, kolikokrat? Nekajkrat pa že. Večji kot je štor, več kot ga spije, slabšo kot ima orientacijo, večkrat se mu to pripeti.

Recimo da spadam med povprečneže..

No, mogoče ne ravno, saj sem spala samo 2 uri. Vstajenje je potekalo na hitro, še sam Vsemogočni je verjetno bolj užival ob tem in si najverjetneje privoščil tudi šalčko kave. Coffee to go seveda, ker ni imel ravno veliko časa. No, jaz še za to nisem imela časa.

Vse poteka tako kot mora, vlaki začuda niso zamujali, v Ljubljani sem bila skoraj pravi čas.. Deževalo je. In skoraj čisto pri glavni cesti, tam kjer pri želežniški postaji stojijo taksiji, se je našel tisti je*eni robnik, ki je moje zaspane oči in telo brez kofeina dodobra izbuljil in zbudil. Najprej pade manjša torbica, nato malo manjša potovalka, potem v zraku zagledam telefon, ki kliče napačno cifro.. in potem jaz. Na tleh. Ne na zadnjici, ne na boku. Na trebuhu. Oseba, ki sem jo hotela klicati je bila že tam in je prav verjetno vso dogajanje uspela opazovati v katerem od stranskih ogledal na avtomobilu. No, priznal seveda ni.

Na mojo srečo sem imela oblečeno belo jopico, ki ni bila več tako bela, niti suha.. tudi kavbojke so bile spet vlažne. Na mojo srečo tudi upam, da nihče v bližini ni imel v rokah tisti trenutek fotoaparata. Čas je seveda imel, ker drugo Vstajenje tisti dan, je bilo še bolj naporno in počasno kot prvo. Če bi umrla Na kraju spotaknjena, bi oris izgledal nekako takole..

No, recimo da spadam pod povprečneže..

Ampak a se povprečnež prvi šolski dan v osnovni šoli spotakne na stopnicah in zleti dol v tri krasne? Se povprečnež spotakne tudi na prvi šolski dan v srednji, ko hodi gor po stopnicah? Kaj pa prvi dan na fakulteti, kjer je stvar že precej nerodna?

Če dobro pomislim in premislim.. ne, nisem povprečna padalka. Sem nadpovprečni človek ŠoTOR, včasih tudi za osem ljudi skupaj.

Gremo kampirat? :mrgreen:

  • Share/Bookmark

Comments 23 komentarjev »

Včeraj je bil en tak.. živčen dan. Ne vem zakaj, res ne1. Zvečer sem bila zmenjena, tako kot vedno za vikend. Ampak vmes se so se najavili še mati. Dobro, kje je problem? Ni ga ni, ena pijačka in bo to to..

No, vsekakor mi ure pred odhodom niso bile naklonjene. Ko sem sama doma, pač ne maram da se ravno takrat kdo pojavi na vratih. Tukaj govorim o družinskih prijateljih, familiji in ne o svojih friends & co. Kot naročeno, se pojavijo obEski. Zvoni zvoni, nikogar ni doma.. vraga, ne bom odprla, ker te ljudi se je težko znebit. Jaz imam pa plane. Ne bom. In nisem. Medtem je seveda stacionarni telefon zvonil kot nor. Jaz ga ne slišim, ga kdo drug?  Zvoni očetov mobilni, tako zelo ga trese, da celo pade iz mize in se raztrešči. Takrat vidim, kdo je pravzaprav tako tečen in kliče kot zmešan.. In čez nekaj časa spet zvoni na vratih. Pa ne me basat no. Ni me!!! Nič obEskov danes zame.

Končno se spravim ven. Seveda ne gre pozabiti omeniti kako poteka pijača z mamo, ki se nikoli ne konča. Saj ne bi bilo problema, če se ne bi spotoma v naših koncih oglasil eden od blogerjev.. Defenitivno danes ve več o moji dragi mami, kot o meni.. pa dobro, smeha je bilo o-g-r-o-m-n-o. Padale so težke debate.. res težke, in očitno sta se drugi dve gospe počutili več kot odlično v njegovi družbi. Sama sem malce zardevala in zavijala z očmi.. ampak preživela. Jedva :mrgreen:

Za piko na i pa je poskrbela gospa, ki je svojega moža malce naklofutala, se drla nanj in ga nekajkrat kar dobro zašamarila. In strgala srajco dol iz njega.. super, vedno naletim na brezplačni drunk as drunk could be vamp striptiz. Neprecenljivo.

Včeraj se je pelo:

Some some some I some I murder
Some I some I let go..

Eno vrstico lahko danes črtamo :mrgreen:

Pa ko se že govori da sem čarovnica..

YouTube slika preogleda
Opombe, opombice..
  1. lažem [rikverc↩]
..če jih ne razumete, pa ni moja krivda
  • Share/Bookmark

Comments 22 komentarjev »

Počutje je ekstra čudno, v trebuhu me boli.. na tak smešen način, in ne, nima nobene veze s tistim “v pričakovanju”! No, v bistvu ima.. ampak v pričakovanju nečesa drugega.
Saj v bistvu ne pričakujem nič, ker nočem, ker ne smem. A po drugi strani.. zakaj tista smešna bolečina v trebuhu?

Naj gre vse v 3pm! Pa tako super dan bi lahko bil.. sama doma, ali pa na pikniku.. tako me pa čaka druženje. Včasih se sovražim! Zakaj sploh potreba po druženju? Zakaj ne morem dneva preprosto preživeti med 4mi stenami? Očitno je danes dan, ko se bo nekomu nekaj zgodilo..

YouTube slika preogleda

Some some some I some I murder
Some I some I let go..

Še vedno misliš da me poznaš oz. da me hočeš spoznati? Tudi prav.. :mrgreen:

  • Share/Bookmark

Comments 14 komentarjev »

Tega ne pišem zaradi tega, ker bi se zadnje dni gužvala v takšnih in drugačnih trgovinah na razprodajah. Ne. Jih ne maram. Nakupovanje je ena izmed bolj težko izvedljivih zadev, vsaj pri meni. Takrat, ko se namenim da grem dejansko v šoping, bom domov verjetno prišla brez vsega. Takrat, ko pa grem mogoče na kakšno kavo.. mimo izložbe in parih trgovin, pa bi najraje hodila od do, dokler ne nabavim še kaj viška, kar bom naslednji dan lahko reklamirala, vrnila ali zamenjala.

Nakupovanje maram v tej meri, dokler v trgovini ni gužve ali koga zraven mene, ki mu param živce s svojo izbirčnostjo. Problem nastane tudi takrat, ko ne veš več katero številko nosiš. Oziroma je nočeš več vedeti.. in moraš stvari dejansko poizkusit in oblečt.

Taaa-daam, pa gremo v garderobo. Ponavadi tako samo z eno številko ene krpice dveh različnih modelov, in enim parom hlač. In tisti, ki je zraven je nekje daaaaleč na drugi strani. Se zapremo, če se sploh da. Marsikje pač to ni možno. Marsikje kabine, garderobe ali kakorkoli jih že poimenujete nimajo niti vrat. Je samo zavesca, ki jo kot zanalašč sem in tja premetava tista frdamana klima, ali pa tisti kolešček ne gre zarolati do konca. Čakaj, če jaz vidim onega tam, vidi tudi on mene..?

Nekje so te zavese dolge do tal, nekje pa malo pod koleni. Isto je z vratci. Dajo se zakleniti, super. Ampak zakaj za vraga so odžagana? Če si bom že kaj izposodila in dala v torbico, to verjetno ne bom storila z nogami, da bo vidno. Ali pač? o.O

Imajo trgovci in tisti, ki izdelujejo te garderobne omare kakšne čudne fetiše na nogavice in štumfe pisanih barv? Na hrapave pete in prevelike palce? Čevlje?

Kje sem ostala? Aha.. grem v garderobo, samo z eno številko dveh različnih cunj in enim parom hlač. Poskusim obe, nobena prava. Super. Poskusim hlače, pretesne. Jebemu!

Ej, pssst, halo, ma mat kje siiii? Alooooo!?

Nič.. Ampak sliši me trgovka, ki se vljudno ponudi da mi pomaga. Ahem, ja tole dvoje bi številko večje nede, pa tele hlače bi številko ali dve večje. Hvala!

Vse skupaj mi vrže čez zgoraj odžagana vrata. Ne, niso samo spodaj.. oz. mi jih pomoli čez zavesico.

Poskušam in.. ojoj, tele kavbojke so še vedno preozke. Ne resno, koliko že imam številko?

Gospa, ali gospodična.. kako je, ali je v redu? Eeem.. ma še probujem ji rečem.

No, le pokažite se, da vidimo kako stvar stoji. Ja, stvar ne stoji, stvar se oprijemlje, kot da me bo zdaj zdaj požrla! 

In spet čez nekaj sekund isto vprašanje.. pomolim ji kavbojke in jo prosim da prinese druge. Prinese jih. Mi jih da. Ampak tokrat ne zgoraj čez, ali tako čez zavesco. Da mi jih konkretno v roke, medtem ko njena glava gleda v moje pisane vzorce na gatah. Wanna join or something?

Končno se spravim vanje in se z nekaj prigovarjanja pojavim izven kabine pred velikim ogledalom. Meni niso všeč. Žepi kar štrlijo.. rit je tako razvlečena, jak!

Pa tole je pa super, odlično izgledate.. zadnjico vam tako stisne in naredi zelo fajn na pogled! Pa še drage niso! 

Z materjo se srečava na blagajni, kjer ji dam tisti pogled da bolje da ne hodi več z mano po trgovinah, če me misli zapustiti kot klošar prazno flašo vina. Plačam kavbojke in potihem vprašam katero številko hlač mi je prodala, ker naslednjič.. uff, naslednjič ko grem po nakupih ne smem obleči živo rdečo-modro-rumenih in še kakšna barva se najde spodnjih hlačk na katerih piše plug and play.

Nasvet? Ob vsakem nakupu obujte različne čevlje in nogavice.. tako boste težje identificirani :mrgreen:

  • Share/Bookmark

Comments 23 komentarjev »