Ločitev je v genih?
Četrtek, 15. maj 2008Veliko stvari podedujemo. Od nosu do palca na nogi. Se pa sprašujem, če imajo po novem že tudi ločitve kaj vmes. No, naslednja zgodba vse kaže na to, da je to precej družinska zadeva. Čeprav ločena, vseeno združena.. in da ločitev mogoče le ni tako slaba izbira.
Bila sta poročena kar nekaj let. V bistvu toliko let, da sta postavila hišico in štalco, pol sta nabavila še kravco.. ker se otrok ne da nabaviti, sta jih naredila. Pravzaprav dva. In potem je vse šlo navzdol. Kregarija in nesporazumi, ki so pripeljali do ločitve. Ampak ne do konkretne ločitve, saj sta še zmeraj soseda, ki si tisto hišo, ki sta jo skupaj zgradila delita. Fifti fifti. No meni se pač ne zdi da je tako, se mi zdi da je takratko potegnil moški. Zakaj? Ne bom govorila o copatah, ni namen te objave.. Kaj sta naredila s kravo pa raje ne vem.
Čez čas sta si uredila vsak svojo stran hiše, si poiskala nove partnerje in z njimi zaživela. Bili so konflikti in razne pi*darije, ki pa očitno teh partnerjev niso motile. Vsi so postali ena velika družina. Ampak tu se še ne konča.
Čez nekaj let se njuna hčerka prav tako loči od svojega moža in pride živeti nazaj domov s svojima dvema otrokoma. Ni živela s staršema, ker nekje vmes pač ni dobila sobe, ampak je živela na mamini strani hiše. Tudi ona je spoznala nekoga, ki mu prav tako ta direndaj in kregarija in občasni izpadi pač niso šli na živce in se mu je to zdelo nekaj povsem samoumevnega.
Torej sedaj imamo že 3 družine v eni hiši, ki je pravzaprav razdeljena na pol. No, dve sta na eni strani-mamini, ker ima večjo polovico kot sem že pred dejala. Ker je že malo gužve, se odločijo da iz štalce, saj se je spomnite ne.. no da si iz štalce hčerka z otroci in partnerjem naredi nov dom. In so si ga, v zelo kratkem času. In je prav prijetna hiška, lepša od marsikatere.. Torej po novem nimamo samo diskotek v bivših štalcah, ampak tudi posteljo in kuhinjo, ter vse ostalo kar ima hiša. Ampak tu se še ne konča.
Se spomnite.. ta, ki sta začela s tradicijo imata dva otroka. Torej.. tu je še tretji, ki se je ločil. Sin s prav tako dvema otrokoma. Še ena tradicija, ki zgleda da se je držijo. Ampak on je prišel domov brez njih, ker recimo da malo preveč spije-tako kot večina v tej veliki družini, in se razume da ni dobil skrbništva. Sinček je dobil svoje malo stanovanje na podstrešju mamine strani. Ker pa ni od muh, ima sedaj tudi on partnerko.. In tako vsi živijo srečno in veselo. Tako delujejo namreč. Kako je v resnici, le oni vedo.
Torej iz ene hišice in štalce so sedaj kar tri hiše. Tri hiše in tri dvorišča ter 4je ločenci s svojimi partnerji. Starša, ki sta začela s tradicijo spet živita s svojimi otroci in vnuki. In njihovimi partnerji. In dvema kozama ja..
Nov trend.. nova stvar, ki očitno ni tako slaba, saj so še vsi živi in zdravi, predvsem pa nasmejani.
Imajo le to srečo, da od 4ih parov 2 od njih nimata vozniškega izpita. Kar pomeni brez avtomobila. Ker če bi ga imela - izpit in vsak svoj avtomobil, bi morala ženska-ta, katere mož je bil copata narediti tako, da bi se njen brat, ki je ponesreči sosed moral ločiti, da bi ji odstopil kos hiše, ali vrta.. kamor bi lahko postavili garažo… ali bolje rečeno, garažno hišo?
A da take zgodbe v resnici so??? Hudo… Važno, da jim štima.
uf se bere skoraj kot kaka limonada
no pa da ne boš vzela to kot kritiko, ker tudi sam nisem dosti na boljšem, le da v malo drugačni smeri…
Darja so, pri sosedovih ja
Štima al ne štima, majo tk ko so si nrdili 
morfej limonada je prov dobra če je dost kisla
Hm.. nisi na boljšem s pisanjem?
mislim, da ločitve niso v genih. vsaj pri nas sem jaz edina, mama se je ločila samo fiktivno - papirniško, s fotrom pa živita skupaj od mojega vedno.
v moji rodbini se nas je od 13 bratrancev in sestričen ločilo 3, se mi zdi. vsi ostali so poročeni oz. vezani z enim in istim partnerjem.
tudi moje tete in strici se niso ločevali. pa se mi zdi, da se tudi mojima hčerama zna zgoditi, da bosta imeli enega do konca, vsaj po tem, kar jima kažem s svojim življenjem (isti partner 6 let že, konec pa ni na vidiku) in njunih … občutljivih letih (otroštvo+najstništvo). mogoče pa je moja rodbina izjema …
katarina seveda niso, malo heca ne škodi. Ampak pri sosedovih izgleda da je tako
Še več takih izjemnih rodbin
sicer pa je v moji rodbini veliko samcev in samk …
samci so sicer tu in tam zaplodili kako dete, samke so pa same. od 13 … 7. 
je to tudi v genih? 
ne, lažem. sem šla še enkrat štet. 5 jih je, trije samci in dve samki.
hehe, narava in genetika se včasih poigrata
Ni vrag, da ne bi evolucija poskrbela še za vključitev ločitev v genski material 
ena na račun genetike: pri naših sosedih je ratalo pri temnorjavolasi mami in temnorjavolasem očetu narediti eno vranječrno laso hči, ki ni podobna ne mami ne očetu, eno živordečelasko, ki ni podobna ne mami ne očetu, vsi ostali prej in potem pa so podobni ali mami ali očetu?!
Aja, nobena od njiju ni posvojena. Obe hčeri sta bili rojeni med drugimi - nista ne prva ne zadnja 
tolko o genetiki… in pijanih sosedih… in wannabe diskačih 
drugače pa… dokler se ne tepejo in ne koljejo in ne gledajo postrani, dokler ne parkirajo na vašem dvorišču, je glavno, da se imajo fajn
kako to misliš s pisanjem?
katarina da si samec zna bit tud v familiji.. tko je pri parih sosedih, ki so v žlahti pa pr 30-40ih še kr sami
sparkica hehe zna genetika včasih kej zafrknt ja
Fajn se majo ja, tle res nimam kej rečt.
morfej ja ne vem, kaj si mislu ti z zgornjim stavkom prej, razloži
Matr, jst mam preveč časa da vse o sosedih vem.. al pa drugi da mi nesejo na ušesa
da so take limode tud v moji familiji, sam nismo vsi pod isto streho…
Pol sm prav razumela samo narobe napisala
No, sej take limonade so tud v naši.. ampak malce drugačne.
a rabjo še kakega podnajemnika?
Sj sm ti povedla da te jst vzamem
ne rajci
Po moje je viden vzorec reševanja težav. To vidimo.
In pogosto si najdemo podobnega tipa kot prej, ker take opazimo, in če se pa sami v sebi nismo spremenili, pač delamo kot prej …
Za novo zvezo je po moje treba prvo preboleti in jasno videti, kaj so moje napake in kaj so njegove/njene …
Šele potem je upanje na bolje v prihodnjič.
Vse dobro!
Najbrž je nekaj na tem. Tudi pri sosedovih so v celi rodbini praktično vsi ločeni, od pradeda do vseh vnukov. Kdo ve, kaj bo s temi, ki so moji vrstniki
Pri nas pa tega ni…
Močnejši kot geni so vsekakor naučeni vzorci reagiranja, ki jih v otroštvu poberemo od staršev. Starši na nas prenesejo tako dobre kot slabe vzorce vedenja, ki jih večinoma ponavljamo skozi naša življenja. Sprememba negativnih vzorcev vedenja do partnerja zahteva veliko truda in časa ter pripravljenost soočiti se s svojimi napakami in delati na sebi. Velika večina ljudi se celo življenje vrti v krogu teh nezavednih vzorce, ki so jih pobrali od staršev. Tako mislijo o sebi, da so žrtve usode, ne prepoznajo pa koliko sami prispevajo k slabi vezi. Težje je spreminjanje vzorcev, kjer je celotna razširjena družina povezana v sistem patoloških partnerskih zvez. Ampak za spremembo celotnega sistema je dovolj temeljita sprememba enega samega dela tega sistema.