Dnevi brez življenja
Sreda, 14. maj 2008Tako nekako bi lahko opisala zadnje dneve. Nič pametnega se ne dogaja, nič presenetljivega, nič novega. Je pač že tako, da te vse stvari naenkrat zadanejo in šokirajo, da imaš potem nekaj časa spet mir ali kako? Bolje da te herc zagrabi enkrat ko pa trikrat, bo že držalo..
Razmišljala sem o ljudeh.. o tistih, ki res živijo dneve brez življenja. Pravzaprav živijo življenje brez življenja. In jih ne razumem. V čem je smisel se vsak dan učiti in učiti ter trdno delati na tem, da boš nekoč imel dobro službo in veliko denarja? V čem je smisel takšnega življenja brez drugih ljudi okoli tebe kot pa staršev. Brez res pravih prijateljev, brez partnerja? Brez nore mladosti in zmenkarij. Ko si star/a 25 in diplomiraš in seveda po vezah dobiš službo so se ti tako odprla nebeška vrata. Ampak si pri 28ih še vedno nedolžen/na. In če še pri 23ih ne veš kako je, ko te nekdo poljubi, kaj šele pri 28ih je pač s teboj nekaj narobe. Zakaj ti bo pravzaprav tista služba in denar, če ga pa nimaš s kom zapraviti za dopustovanje, za novo opremo v stanovanju (ker živiš še pri starših). Ostane ti nakup avtomobila in razne hi-fi in računalniške opreme, s katero boš najverjetneje živel/a do konca svojih dni. Nakup hiše ali stanovanja pač ni potreben, ker si tako mamin sinček ali očetova ljubica in je edino druženje ki ga poznaš z njimi.
Če torej pogledam moje življenje pomeni da živim? Se ne učim vsak dan in ne delam na tem, da bi imela nekoč veliko denarja. Poznam tudi druge ljudi, poleg mojih staršev in njihovih ljubimcev. Mladost je bila nora-prenora.. na zmenke pa včasih preprosto nisem folgala hoditi. Pri 25ih najverjetneje ne bom diplomirala, ali pač, kdo ve.. službe vsekakor ne bom dobila po vezah, ker starša pač nista na takšnih položajih, da bi mi to lahko omogočila. S kravatarji in starejšimi mogotci se pač ne družim, ker me že od nekdaj odbijajo. Pri 28ih ne bom več nedolžna pa tudi pri 23ih se ne bom prvič poljubila. Denar katerega ne bom zaslužila mi ne bo treba zapravljati za hi-fi opremo in računalniško opremo, ker (za enkrat) še imam partnerja s katerim imam namen (za enkrat) živeti do konca svojih dni, poleg te opreme, ki jo že imam. Za dopustovanje se bo že našlo. Pa tudi za avtomobil. Saj se vedno kajne?
Ljudje božji, prosim ne me več spraševati zakaj tako in ne drugače. Ne me z brezveznimi stavki poniževat, ker vas tudi jaz ne. Ne pri vaših 23ih, še brez svojega prvega poljuba, brez prvega ljubljenja.. z ljubečimi starši, ki vam filajo riti.. ne z vašo vizijo da ste najboljši in boljši od mene, samo zaradi tega, ker študirate in boste doštudirali.. ker pač niste!
Tudi ljudje brez diplome živijo.. večina celo boljše kot vi. Sicer pa, a je kje kakšno pravilo, da imajo ljudje brez diplome manjše srce in manj znanja kot vi?
u to sliko pa poznam
drugače pa, ne oziraj se preveč na ljudi, ki nimajo drugega dela kot pa da druge spravljajo v slabo voljo itd itd.
ja če te kaj tolaži, mi eni tudi nimamo staršev, da bi nas porinili v kako dobro službo. pa kaj zato se bomo pa pokazali s svojim znanjem
Dobro povedano, se precej strinjam. Ravno to idejo je odlično razdelal Michel Houellebecq v svoji knjigi Razširitev področja boja. V evoluciji obstaja boj za preživetje, zmaga močnejši; v sodobni družbi se je to nekako razcepilo na dve liniji: eni so tisti, ki so močni v ekonomskem smislu, imajo torej dovolj financ, dobro službo, ugled v družbi, drugi so tisti, ki so močni v seksualnem smislu in imajo dobro razvejano socialno mrežo. Navidez sodobni način življenja bolj ceni one prve, vendar vedno obstajajo tudi neformalne lestvice, ki one prve (če nimajo nič uspeha na drugi liniji) žrejo do skrajnosti.
Uravnotežen in zrel človek, ki noče biti marioneta oglaševanja, mora po moje stopiti korak nazaj, se zamisliti nad svojo vlogo v vsem skupaj in začeti delati na področjih, kjer je šibek. Tudi če to pomeni, da bo moral nekaj več časa posvetiti prijateljem (tudi pri manj prijetnih opravilih), namesto, da bi delal nadure, ki tako lepo trosijo ceniknčke v njegov žep. Ali pa skenslati nekaj kavic in večernih pijačk in se posvetiti delu. Najslabše od vsega je, da dopustiš, da te golo primerjanje z drugimi, ki so boljši v kateremkoli smislu že (in taki bodo vedno in povsod) dotera v potrtost. Ni najslabše, če nimaš diplome pri 25ih ali če si še devičnik pri 28ih. Najslabše je, če te to žre tako zelo, da blokira vsako aktivnost, ki bi to “anomalijo” lahko odpravila.
no nekateri hodimo na faks, ker se pač ne bi radi ubijali za preživetje in nimamo potrebe po bajnem denarju. sicer pa se strinjam, da so pomembni tudi prijatelji, a je teh v pravem pomenu besede danes zelo malo ali pa jih sploh ni. žal vidim samo hinavščino. pokličejo te, ko te rabijo, ali ko nimajo nikogar drugega za kam it. cedila si tudi sama omenjala. sicer pa sem temu posvetil kar nekaj objav.
po drugi strani pa sem mamim sinko, ki ne ve zakaj bi šel živet na svoje, ko v 100 kvadratni hiši živi zgolj njegova mama. tudi ne vem zakaj bi celo življenje plačeval samo za streho nad glavo, če ravno ni sile.
in ja seveda sem brez partnerja… kakšnega lupčka sem pa že dobil. če drugega ne od tete na lička
helenca, saj se ne oziram, vsi drugi se
Marija točno tako, ampak zame se ni za bat, me ne daje potrtost. Ne še
Dobro povedano, res ni to najslabše.. slabše je tisto zaradi česar je tako.
morfej seveda si mamin sinko, ampak ne govorim o takih sinčkih kot si ti. O takih, ki ne morejo brez nje, o takih ki rabijo slinček zraven goveje župce in o takih, ki še žarnice ne znajo zašraufat. Ti si še mlad.. jst govorim o takih v letih, ki imajo že službo, dost denarja in so doma, delajo nič in so brez babnce. O takih, katerih gre življenje mimo njih..
Tud o partnerjih ne govorim, govorim o socializaciji in magari enkratnem seksu.. dost ljudi poznam, ki ne vedo kaj je to, ker jim je prvo kariera, denar in beseda staršev, da mora biti tako. Potem pa ti isti starši jočejo čez nekaj let, zakaj je njihov ubogi sinček ali hčerka sam/a
Hm… hm… ne vem, kaj naj rečem
upam, da sem Atipičen primer zgoraj opisanih 
Sama hitro razčistim s takšnimi, ki mislijo da jim titula (čeprav jo bom nekoč sama imela) prinese naziv Boljši Človek. To ni res in nikoli ne bo. Po drugi strani moram prenesti marsikatero pikro na račun pridobivanja naziva, od tistih, ki mislijo, da se bom spremenila v tiste Tipične zgoraj opisane, pa ajd, preslišim… Zrasla sem v mali, skromni družini in taka nameravam ostat. Ne morem pomagat, če sem atijeva ljubljenka
Sem pač edinka. Upam le, da ne prevel razvajena 
Pa tudi puhle ljudi, ki vse stavijo na izgled, na zunanji blišč, na statusne simbole (materialne in druge, nazivne) enostavno ignoriram 
Zaradi mene jih lahko danes vrag vzame 
Aja, snobov in tistih ta-visoko-letečih wannabe bogatašev se izogibam kot hudič bolečin v križu
Ne ubadaj se z drugimi (brezveze), ubadaj se raje z nami, ki mamo bore malo offline življenja in malo več online življenja
Če naju z morfejem ne boš marala (glede na to, kar je napisal in glede na to, kar vem o sebi, zadostujem nekaterim zgoraj naštetim kriterijem), bova šla v jok in na drevo… Kdo bo potem pisal o nogometašicah in vaških kronikah? 
Morfeja že maram
Tud tebe, sam da njega poznam tud real online 
Zdej grem pa počas v mesto, in bom mogoče jutri lahko napisala kako je bilo. Mogoče poslikala kakšno visoko stavbo in se celo s kom pogovarjala in bom spet imela materijala za objave. Mogoče se spotaknem ob mlajšega moškega.. mogoče se mi prevrne kepica sladoleda, mogoče mi bo veter kiklo dvignu.. 
Pa sej se ne ubadam, sam a veš.. nimam življenja, pa nimam o čem drugem pisat
ka zdej vsi za mano ponavlate?! js sm bil prvi, ki sm se spomnu, da nimam živleja!
aja, sm pozabu zaščitit
sam zvita bi očitno res rada mal pokazala nogice nad kolenom
bo treba u veleje
Hehe, a boš igrala Marylynko?
Samo oči imej odprte, pa boš lahko pisala o vseh neumnostih sveta 
ali pa grafitih v Velenju 
Graffitarska transverzala 
IDEJA! Grem dopolniz zapis…
Morfej, nisi bil prvi brez življenja
Kaj bi dal kondom na ‘nimam življeja’? 
No, jaz življenje imam… samo večino online
©®™ bi dal, pa pol kodom gor
Js to skoz pravm… lahko bi se učila vsak dan celo popoldne in bila brezhibno odlična, pa ne bi imela ne fanta, ne prijateljev, hobijev… Raje imam en lajf, pa sm pač dobra ali pravdobra… jebiga
Ne vem, ne bi se ravno strinjal, da s(m)o tisti, ki nameravamo doštudirat do 25. leta, ali s(m)o bili odlični tudi v gimnaziji, brez življenja.
Pa sem star 21 let. Tem dejstvom navkljub še vedno redno študiram, opravljam vse obveznosti karseda sproti. Tudi zabavam se precej. Kolikor pač potrebujem zabave, toliko je imam.
). Starša bi sicer lahko kje založila dobro besedo za službo, ampak si tega ne želim. Sploh pa mi moje res sanjske službe ne more omogočiti nihče drug, kot sam. Še več, v dokaz, da sem res ubrisan: vem za kaj se učim, vem kako bom moral delat (10, 12 ur na dan) in to hočem.
Imam dva prava prijatelja, nekaj dobrih prijateljev in vrsto kolegov. Dobil sem že poljub, niti nisem nedolžen
Res je, da nekaj mesecev vsako leto pač prebijem za knjigami v raznih knjižnicah. Ampak to mi ustreza, tega si celo malo želim. Sploh, ker bom lahko potem delal, kar si želim (pod butastim pogojem znanja francoščina
Samo zato, ker se pa cele dneve učim, pa ne pomeni, da nimam življenja, čeprav se mi mogoče malo manj dogaja, kot nekaterim kolegom, ki pač že 3 leta ždijo v 1. letniku brez izpitov.
Drugače pa kul objava
canadian se razpisu
Nene, sej to ni letel na vse. Letelo je na , no na predvsem eno osebico.. ali dve, tri 
morfej, ne bi rada pokazala, verjemi
Upam, da nisem med tistimi osebicami…
Menda ja ne 
Hehe, ja, popadla me je nedoumljiva želja po pojasnjevanju
Tokrat sem celo doumel bistvo objave (večkrat namreč ne, potem pa bolj na slepo pišem 
). V bistvu sem se tud jaz razpisal zarad ene ali petih osebic, ki mi dnevno višajo krvni tlak 
Sej vem, da ni letelo na vse
sparkica nisi
Po kavi mogoče
HEC! mora bit je reku ded babnci ko jo je davu, ona ga pa ni razumela ker ji je po nemšk pokazu
canadian včasih je preprosto boljš kj napisat k pa jezo v seb tiščat ane
Al pa bohnedaj, da te raznese pred napačno osebo!
Em, doumel bistvo objave ja, pr mojih je pa res tolk bistva da adijo. Tko je k pr Gartnerju. Bistvo je sam eno. In še to je samo to, ki si ga on zamisl
Zvita, ta z nemščino je svetovna
:lol: 
Mal sm ti ga spremenila ja
Hm zvita, seveda je veliko bistva, saj se tvoje redno pojavljajo v tedenskem časopisju
Ne meni ne osebku 
Hm, ja, ene parkrat mi je že kapo dvignilo pred napačno osebo in ni bilo prijetno
Nič ni treba ups
Ta je še boljša kot originalna 
canadian to je že ritual, k so preveč leni da bi kaj bolj pametnega našli
A vidiš, zato pa jst kap sploh ne nosim
sparkica heh, fajn
Zvita, prebrisan način izogibanja nepotrebnim konfliktom
Hm, dvomim. Pomoje pač res ni boljše izbire
a ne vem. tud helenca je mela danes podobne. sm jo pocukal za rokav, pa je rekla, kaj jo prijemam za hlače. se mi zdi, da vam skrite želje uhajajo
najboljša je ulična diploma
ma ne rečt da si to zame napisala
ampak v bistvu si me zadela, pustu sm “prijatelje”, faks in trenutno šolo zarad tistga drugega “problema” 
Jaz sem star skoraj 23 let, pa še nisem doživel prvega poljuba. Poznam punco, ki je stara 20 let, se vse dneve uči, upam si trdit, da se še ni poljubila, pa lahko zanjo rečem, da je najboljša punca na svetu.
In še vprašanje za avtorico; kaj je namen tega bloga?
Če je kdo kdaj želel formalno potrdilo za svoje znanje in pravico do ustreznega dela, pa tega ni skupaj spravil, utegne biti zafrustriran do konca dni. V življenju je kup dogodkov, ki so vezani na denar in ko te doletijo, je hudo žalostno, če ga nimaš, pa ne gre nujno za prestiž. Res, diploma ni nujni pogoj, da se človek materialno znajde v življenju, a večina brez diplome se ne in živi hudo povprečno življenje, s prisileno zmanjšanimi željami. Polged mladega človek na bodočnost se tekom življenja hudo spremeni, ker se spremenijo tudi potrebe. Od ljubezni in zraka malo ljudi živi, samo nekaj jih poznam, ki jih delo osrečuje. Za izgradnjo zadovoljstva s seboj je potrebno imeti cilje in jih dosegati. Postavljati prenizke cilje je metanje peska v oči.
Imeti za cilj poljube in seks kot neko posebno vrednoto v življenju, je bedasto. Najti resnično ljubezen v življenju pa izredno težko, ker zaljubljanje za dve leti to prav gotovo ni.
Gre za skupen razvoj dveh ljudi skozi čas in ohranjanje kompatibilnosti, kar se zelo rado izjalovi. V paru imeti enake materialne cilje, je izjemno redko, in tovrstna neusklajenost je zelo hitro temelj za razkroj zveze.
Biti razvajen ali nerazvajen. Eno in drugo ima svoje prednosti in slabosti. So ljudje, ki jim starši omogočijo lepši start v življenje, pa so otroci potem čisto lepo samostojni, če so dobro vzgojeni; drugi se morajo mučiti sami, zaradi težkega začetka samostojne poti jim gre lahko tudi zveza k vragu, pa lahko potem ostanejo kar preveč samostojni, da ne rečem sami.
Vse se dogaja. Ni očitnega pravila.
Tvoje razmišljanje v tem blogu ni pretirano konstruktivno, bolj diši po samotolažbi in begu pred odgovornostjo. Po podaljševanju otroštva in idealiziranju življenja.
Resnično in samostojno življenje kar zahteva nekaj od človeka.
Kreiranje zadovoljstva z malim je čista umetnost, če ne rečem kar iluzija. Večina ljudi ga namreč gradi na osebnem napredku, kakršnemkoli.
Tadej ti to resno misliš? Ker imam v glavi da si mi enkrat dejal, da sem s tem zadela del tebe
Peyte, moj blog nima prav nobenega pomena. V bistvu je meni v zabavo, prej to, kot ena resna stvar.
Pa te lahko vprašam, zakaj se nisi?
nevenka seveda ne gre živeti brez ljubezni in zraka. Ampak ali gre živeti samo z diplomo, magisterijem? Tudi ne. Če je človek lahko srečen z enim in brez drugega, odlično. Ampak jaz osebno ne bom nikoli razumela ljudi, ki so lahko srečni brez družbenega življenja, brez tapravih ljudi okoli sebe. Se ženejo in ženejo, na koncu pa ostanejo sami. To je moje mnenje, če se pa komu dopade ali ne, pač ni moj problem. Filozofirati na veliko se mi ravno ne da
Raje tukaj svoje frustracije izlijem, kot pa da prvemu, ki mi pod nos vrže da je naredil magisterij in da je zdej oh in sploh boljši od mene, v glavo vržem, da bi mogoče bilo še dobro poskrbeti tudi za socialno življenje.
resno mislim, da si zadela del mene
drgač pa ja še vedno je vse kar sm napisal v pšrejšnjem komentarju res …
malo kompliciram
se bodo že uredile enkrat zadeve 
včasih me fajn fukne s tira … ampak se držim …
Sej nas vse, samo ne priznamo vsi
hja sej, saj veš pač to je nekaj takega čemu se družba smeji, zato imamo nek odpor oz. se je bojimo oz. nismo in oz. oz. oz. in še in še in še …
Zdej pa že res kompliciraš
Vsak živi svoje, vsak ima svoje mnenje.. eni ga povedo jasno in glasno, drugi prek bloga.. eni bolj konstuktivno in filozofsko, eni pa kr tako nekaj, samo da je.
Mislim da je čas, da tudi men crkne računalnik