.. rezerva je pa v prtljažniku

Kaj je ljudje moji, a še kej flirtamo in se spogledujemo? Še hodimo na zmenke?

Sama nisem bila na zmenku že dooolgo časa. V bistvu sem redko bila na zmenku kot se reče.. v realnem življenju se to pač ne dogaja tako kot vidimo v filmih. Gresta na zmenek, se dobita v restavraciji, pojesta in on plača račun.. nato sledi sprehod po možnosti na takšni lokaciji, kjer se vidi celotno mesto, čez most.. smeha je veliko, oba imata smisel za humor etc.. Ker je gentleman jo seveda pospremi do doma, do vhodnih vrat, do katerih je ponavadi cca. 7 stopnic. Pa se gledata tu pa tam še kakšno rečeta in se spet na veliko smejeta.

Potem pa kar naenkrat pride tisti moment, tisti trenutek ko oba obnemita, ko je tišina.. trenutek, ko je vse popolno.. trenutek za poljub. In slovo..

Ste že imeli takšen zmenek? Jaz ne. Poljub je padel ali v avtu, ko me je odložil, ali pred taxijem, ali pa že kje vmes.. včasih, priznam, tudi ni bilo slovesa, ampak pustimo to.

Dobila sva se pred lokalom, pri veliki rdeči dvorani ali pa je prišel pome. Šla sva v lokal, redko kdaj s kom na večerjo. Včasih je bilo veliko smeha včasih malo manj. Včasih sem si želela, da tega zmenka sploh nikoli ne bi bilo, drugič bi ga najraje zagrabila že v prvih 5ih minutah srečanja. Velikokrat je bilo slovo brez poljuba. Še večkrat je bil poljub nekje vmes.. redko pa poljub pred vrati. Nikoli pravzaprav. V avtomobilu, preden sem odjadrala po tistih treh in ne sedmih stopnicah. Nikoli mi na misel ni prišlo, da bi ga povabila gor na kavo ob 1h zjutraj, kot vidimo v filmih. Ne živim sama. Tudi kave ne pijem ob 1ih zjutraj.. pa tudi neznance ne predstavljam staršem zjutraj ali sredi noči.. To se mi je zgodilo 1x, in moram reči da sploh ni bila nerodna situacija. Jaz v gatah in on v gatah sredi hodnika čakava starega da se zbudi, da odžene tistega manijaka, ki je ob 3h zjutraj ropotal pred hišo, zvonil in butal v vrata ter spuščal neke čudne glasove. Ne, res ni bilo čudno. Po tistem ga oče ni več videl. Tudi jaz ne. Ne manijaka in ne moškega v gatah sredi hodnika.

Ni takih zmenkov kot so v filmih.. so pa, malce drugačni, malo bolj hm.. na momente dolgočasni in adreanlinski. Sploh če imaš celo noč v mislih kaj mu reči, da lahko hitro odcapljaš domov, ne da bi te še kdaj poklical.

Moj zadnji zmenek je bil.. lep in dooolg. Dolg več kot 7 ur. Ni manjkalo ne smeha ne glasbe. Ne metuljčkov v trebuhu in tistih pogledov. Manjkal je le trenutek pred vrati. Trenutek, ko bi bila tišina in bi sledil dolg poljub, ali pa trenutek ko bi ga povabila na kavo in s tem mogoče naredila tako, da to kar imava ne bi nikoli imela.

Jaz pravim, hvala Bogu za manijake, ki včasih naredijo točno to, kar ti nekoč pride prav

0%

0%

Ta vnos je bil objavljen 9.05.2008 15:10 in je prikazan pod (z)godilo se mi je, (z)mešano, In My Mind. Vse odgovore na to objavo lahko spremljate preko tega vira RSS 2.0. Tukaj lahko pustite odgovor oz. trackback.