Arhiv za Maj, 2008

Se spomnite babe pijane, kikle prodane? Ja, tista.. brez repa in glave. Tudi včeraj je bila. Brez repa, še manj pa brez glave. Še vedno s fukročkami in hlačami nekje pri gležnju, tako da si hočeš nočeš videl, česar niti nisi hotel.

Pa ko že misliš, da te v noči kaj hujšega ne more čakati in izbuljiti oči vidiš ogromno črno glavo, ki ti skoraj vdre na stranišče. Ker si v šoku tako ali tako vidiš samo glavo. Pa tisti veliki nos. Ampak ko se od take pojave oddaljiš in imaš pogled na množico ljudi, ne moreš spregledati spet tiste, iste orgomne črne glave, z dolgimi lasmi in velikim nosom. V rumeni, živo rumeni top majčki in še krajših top hlačkah ter čeveljcih. Ni se mi uspelo odločiti, kaj je bolj grozno na njej. Nos, velika črna glava ali rumena oprava. Kriva je bila rumena, ki je njeno glavo toliko bolj počrnila in povečala, ter tisti rumeni trak na njej, ki je njen nos naredil tako ogromen, da lahko mirne volje skadi dva čika medtem ko poje v dežju.

Danes popoldan pa sem že mislila da je konce takšnih in drugačni presenečenj.. pa vidim tamalo, katero sem sicer že prej v tistih črnih cunjah.. Ampak danes, danes je bil poseben dan. Dan strganih mrežastih nogavic. Pa ne samo enkrat, ampak najmanj 10x na eni nogi.. črnina in korzet, oči se pa tudi niso ravno videle. Marsikdo se spozabi in jo pozdravi: “Hello… ween!”

Če bi obstajale samo gate sploh ne bi bilo takšnih razlik med nami. Vsi bi nosili samo gate. Eni tam, kjer jih nosimo sedaj, drugi okoli vratu, tretji pa na glavi.

- -

Potem je bil tukaj še tamau, ki je bil od nog do glave malo čokoladno obarvan, s tu pa tam nekaj zemlje, pur peno v ustih in s piškotom na riti.

Je bil tudi on, v lepi športni majici z ovratnikom, v kapri jeans hlačah in šik A. patikami.

Sem bila jaz, v kapri jeans hlačah, razvlečeni oranžni majici iz “svetovne” četvorke ter zašitih japankah.

Ampak včeraj.. včeraj je še vedno bila ona, ki se mi je globoko zasidrala v možgane. Tista z rumenimi oblačili in velikim nosom.

Fantje in moški okoli nje pa so se samo spraševali v čem je fora in koliko računa.

  • Share/Bookmark

Comments 9 komentarjev »

Pred slabo uro sem se pobarvala z barvo, ki je ena izmed najbolj kakovostnih. Zakaj za vraga se sivi lasje še kar vidijo? Je za to potrebna kakšna posebna barva? Help!?

Danes me je kar po malem kap.. res! Grem v dnevno, na dnevno svetlobo, saj veste.. veliko oken pa tega, da si populim obrvi (mimgrede, najbolj bedno opravilo kar jih je!) in vidim en siv las. Ok.. Si spnem lase in vidim še tri. Dvignem pramen nad ušesi in šok!? Kaj vidim mojega pra pra pra praaaa dedka v ogledalu? Pa to ne morš verjet. Nihče, saj oče in mati nista začela tako kmalu siveti, kaj je potem narobe z mano? Sekiram se ne tok, kokr se vidi, res ne. Barvam se enkrat na pol leta, pa še to ne.. danes se sploh ne bi, če me tale mali šokec ne bi presenetil. In kaj je sedaj pod ušesi in drugod? Ja sivi lasje. Še pri 23ih ne, pa že siva u božjo mater!?

Zdaj imam poleg puljenja obrvi še bolj nadležno delo.. puljenje sivih las!

Prodajam sekirancijo in sive lase po zelo ugodni ceni! Če vzamete oboje mi lahko gratis še populite obrvi :twisted:

  • Share/Bookmark

Comments 13 komentarjev »

Zaradi živega dolgčasa pač vzamem v roke Novo in začnem dejansko brati. Sicer izdano že februarja, ampak v sili hudič še muhe žre ne? Od kod pravzaprav to, da je on tako izbirčen mimogrede?

Pa berem pa berem, preskočim.. pa berem in preberem, da naš znani Anžej Dežan do letošnjega leta, mislim da je bil napisan celo točen datum, ni vedel da obstajata dve vrsti šraufncigerjev. Izvijačev po domače. Ok.. pa že si mislim, malce zavijam z očmi, še dvakrat preberem, da se prepričam da sem prav prebrala.. Sem.

No, če mene kdo vpraša je to sramota. Totalna sramota. Kdo še ni slišal za križni izvijač? Kdo še nikoli v življenju ni nič zategnil, zašraufal, odšraufal? A tega ljudje, ki so nas zastopali na Eurosongu ne poznajo? Ne počno? Ljudje, ki jih gledamo po televiziji, ki nam prodajajo bučke, takšne in drugačne novice sploh nimajo časa, da bi kaj takega vedeli? Ljudje, ki obiskujejo Filozofsko fakulteto vse naredijo s svojimi spretnimi mislimi le v glavi?

Ampak je nekaj res. Vse več mladine je, ki ne ve. Ne ve kaj je izvijač, oz. da obstaja poleg navadnega še križni. Ne vedo kaj je faznprifer in katero pipo odpreti, da bo pritekla vroča voda. Vse več je ljudi, ki ne znajo zašraufati žarnice brez pomoči in vse več takih, ki ene enostavne jebene postelje ne znajo skup dobiti.

V bistvu sem tukaj bolj osredotočena na moško populacijo. Mene je sram, ko vidim nekoga kako se zraven napravlja, ko nekaj šraufa, ko mora nekaj pomagat vzidgnit. Pa kot da ga srat tiši no!

Smo IE in smo EI in smo HTTP in WWW.. vse to. To je sedaj znanje, ki ga večina ljudi obvlada.

Kako je bilo pa včasih? Včasih so si pubeci sami avtočke šraufali, sami montirali kuhinje in polagali ploščice ter fuGirali. Zdaj lahko vse to naročiš, ali prek telefona, preko WWW ali pa greš kar osebno do majstra. Saj ne rečem, so stvari, za katere je bolje da poskrbijo drugi. So pa stvari, katere so nesramno u easy pa jih en pobalin ne bo znal narediti.

Ne predstavljam si, da bi me v svojo mrežu ujel kakšen hot in dober fakerman, ki je tako dober, da je skoraj za v vetrino. Pa za v posteljo. No, pa za službo katero pač že opravlja. Ko pride domov pa se zlekne na kavč, odpre pivo in prižge TV. Meni je pa pralni stroj crknil, in on ne bo niti pogledal.. ker za to so majstori. Čeprav se je zabil samo filter, katerega sem sama kasneje spucala. Kriva je bila golf žogica, ki jo je pozabil v tistih karirastih hlačah. Na avtočku mi ne dela levi žmigovc, pa mi reče da je nekaj kaput in ga naj peljem k avtomehaniku. Ta mi je za 100€ zamenjal samo varovalko, ki bi jo svojemu dragemu fakermenu najraje zabrisala v glavo. Kupila sva novo posteljo, zraven katere so slovenska navodila, kako jo sestaviti. Pokličem naj monterja ali pa kakšnega znanca, ki se na to spozna, češ da on tega ne zna, ker še nikoli ni ničesar sestavljal. Pa ga pokličem. Sestaviva posteljo.. jo preizkusiva medtem, ko je moj dragi fakermen na golfu.

Zadnje čase pa vse več stvari crkuje. Od pomivalnega stroja, ki je začel vodo spuščati po parketu, kateri se je dvignil in sta za oboje bila potrebna dva majstora. Eden za v ponedeljek, drugi za v torek. V četrtek se je zlomila likalna miza, in sem poklicala mizarja, tako kot mi je naročil fakermen. Mizarja? Pa dobro.. dolgo že nisem na mizi. Kuhinjski, ne likalni. Zabil se je odtok, kaj mi je preostalo drugega kot majstor, ki zna celo nastaviti pralni stroj (kateri je pač slučajno tudi v kopalnici), samo na centriFuko za dobre pol ure.

Konec koncev, hvalabogu za fakermane, ki inTELEgentno vse popravijo s klicanjem takšnih in drugačnih specializiranih ljudi za stvari, katere bi lahko pravzaprav sami popravili. Moj je sicer malo začuden, zakaj tako majhni računi in zakaj nisem več tako tečna glede njegovega neznanja.. malo tudi zaradi tega, ker ga non stop pošiljam na golf, in kupujem nove žogice, ki jih pomotoma pozabim odstranit iz hlač pred pranjem.

Jutri kupim vetrino!

P.s. Ne, prosim ne pametujte kako se napiše inteligenca :)

  • Share/Bookmark

Comments 20 komentarjev »

Ta stvar zna biti sila zanimiva, pa tudi sila zabavna. Kaj vse človek ne podpiše, preden se zaobljubi, da bo z nekom do konca svojih dni, v dobrem in slabem, ob enem pa zahteva, da po ločitvi pripada vsakemu polovica. Ali pa podpis in zagotovilo, da nihče ne bo imel ljubimca oz. ljubimke. Da ne bo več hazardiral. Ker če bo, ga čaka takojšnja razveljavitev zakona. S tem, da tistemu, ki je bil oškodovan seveda pripada več.

V tem našem modernem času so te pogodbe še kako IN in še kako uporabne. Vsem se nam nekam mudi, nimamo časa, da bi vedeli ali ima naš partner mogoče po strani tudi koga drugega, ne vemo niti koliko premoženja ima, ker se o tem nimamo časa pogovarjati. Ne vemo, če je s čim zasvojen in če je mogoče alkoholik.

Predporočna pogodba je odlična stvar za vse to. Ker na začetku še preprosto nimate časa vsega izvedeti o partnerju, ker saj veste.. imate dobro službo, v kateri preživite ogromno časa. Ampak boste stvari izvedovali postopoma. Že poročeni. Tako da ja, predporočna pogodba je nekaj idealnega za vas. V naprej sestavite pogodbo in pomislite na vse možne stvari, ki vaju lahko doletijo v zakonu. Od ločitve, do tega da se partner poda v hazardiranje in pijačo, v skakanje čez plot in snemanje porno filmov. Ne izpustite možnosti, da slučajno ostane brez službe. Ne sme! Tako bo namreč pisalo v pogodbi.. ker če, se imate vso pravico razvezati in iztržiti. V predporočni pogodbi lahko zahtevate milijone, če vas ima slučajno namen umoriti. No, koristili vam ne bodo glih kaj veliko, če bo namen izpolnil. Zahtevate lahko hčer, čeprav bodo prvi štirje, ki jih bosta spravila na svet pubeci.

No, ampak ker smo mi tukaj, in nismo nič kaj moderni, še najmanj pa v Ameriki, seveda pri nas kaj takega še ni mogoče. Ne predporočne pogodbe, kot so zgoraj opisane. Predporočne pogodbe, za delitev premoženja po razvezi in smrti že, kaj drugega pa mislim da ravno ni mogoče. To je možno samo v Ameriki. Tam kjer so moderni in odkriti, tam kjer se o takih stvareh pogovarjajo že na drugem zmenku, na tretjem pa že s papirji okol skačejo. Seveda z nasmeškom raztegnjenim do prvega sivega lasu, ki je še skrit.

Sicer pa noro zaljubljeni tako ali tako na kaj takega sploh ne pomislimo. Mogoče nas prešine na momente, pa si mislimo: “Eh, to pa mene kr ne bo doletelo.”

V večini primerov ob taki temi s partnerjem niti do ohceti ne bi prišlo, kaj šele do predporočne pogodbe.

Se sprašujem zakaj.. ker smo grebatorji? Ker vemo, da bomo skakali čez plot? Ker svoji ljubezni nikoli ne bi dali polovice premoženja? Skupaj v dobrem in zlem ja. Pa še kako drži. Skupaj zlobni in v zlem, samo da ni treba kaj deliti:)

  • Share/Bookmark

Comments 18 komentarjev »

To sem nekje zapisala.. da se slačim in slačim, ampak da me nikoli ne boste videli popolnoma gole. Ah, človek neumen ki se moti kajne?

Ugani kaj? Bila sem odkrita! Srce se mi para in sram me je do kosti. Nikoli več ne bom prestopila hišenga pragu in pogledala sosedom v oči! Nikoli več ne bom ničesar poslikala, ker je tako ali tako vsaka stvar lastnina kogarkoli pač že.. in ker sem tako stupidna, vse objave vsebujejo ime in priimek. Bila sem odkrita, vsi vedo kdo sem in kaj sem!

Slika res več povedo kot besede. Drugače me pač verjetno ne bi našli. Kdo pa še dandanes sploh bere?

Torej, če že vsi vedo kdo sem jaz, bi se spodobilo da dragi bralec tudi ve, kdo je tisti, ki je v posameznih objavah omenjen kajne? Tako da od zdaj naprej čisto zares vsakega poimenujem! Z imenom in priimkom ter slikco, na kateri bo njegova hiša. Obkrožila jo bom z rdečo, da boste ja vedeli, kje živi. Mogoče bom še opisala kaj dela, ali je poročen ali ne, koliko otrok ima s svojo in tako postrani. Številko čevljev in barvo spodnjih gat, če bom slučajno vedela. Vse od A do Ž.

Dajte no dragi ljudje, ne se razburjati zaradi malenkosti. Če se nekaj vidi na sliki se pač vidi. Nikjer ne piše, kje je slikano, kaj je slikano in komu kaj pripada. Nikjer ni nikogar, ki bi bil omenjen z imenom in priimkom. Če pa se ti, dragi bralec prepoznaš v vseh teh štorijah in mojih objavah pa res ni moja krivda. Nehite početi stvari, in jaz bom nehala pisati. Ta bo pa verjetno težka ane?

Smotana tale Zvita T.v. a? :)

Da povem tako kot jaz mislim. Raje nesem nekaj zgodbic, nekaj dogajanja nekomu tretjemu na oči, kot pa prvemu sosedu in on tretjemu ter tako dalje. Seveda poimensko. Tukaj pa je vse skrito. In če se najdeš v objavi se pač najdeš. Nisi prvi ne zadnji. Tudi sama sem se že znašla v marsikaterem scenariju in knjigi, pa kaj!

Ali vas je mogoče sram, da vas nekdo tretji prepozna v objavi? Ufff, shame on u! Sram, da imate sosedo, ki piše kar se ji zljubi in kar ji pade na pamet? Sram, ker mogoče poleg vseh drugih Resnic povem tudi kakšno svojo, ki me je ni bilo nikoli sram priznati?

Jaz priznam, da sem bila smotana in naivna kar se tiče zmenkarij.. kar se tiče všečnosti drugih ljudi nasprotnega spola, da skadim enega po đinđanju..

Če bi se hotela skrivati za imenom zvitafelgna se ne bi nikomur nikdar prikazala. Tako pa me že pozna kdo tu pa tam, pa me še bo, če me le kakšne čudne okoliščine ne bodo prisilile v nasprotno. Sogovorcu, ki se mi zdi vreden, tudi povem da blogam in z veseljem povem kje me najde. Ni problema.

Pa saj pri nas samih tako nikoli ni problema ne, vedno je pri drugih? Pri tistih, ki se prepoznajo, uvidijo resnico in si mislijo, lejo baburo, takle piše okol, da ja vsi vejo.

Da da.. vsi vse vedo. Vsi vedo kdo si ti, ki bereš to! Pazi se ;)

  • Share/Bookmark

Comments 21 komentarjev »