Stvari niso in ne stojijo vedno tako, kot jih mi vidimo.. prav tako resnice in trači, novice in pogovori. S tem se srečujemo v vsakdanjem življenju, tako v resničnem kot virtualnem.
Posamezniki, ki razkrivajo svoja življenja (saj v večini) preko svojih zapisov na blogu, pa nikoli niso in ne bodo samo to, kar je zapisano, pokomentirano in dojeto s strani bralcev. So veliko več, so tako kot jaz in ti z mnogo preteklosti, grehi in raznoraznimi dogodivščinami. So krvavi pod kožo.
Samocenzura je nekaj samoumevnega, sploh takrat ko se spustiš v takšne vode, kjer te dnevno prebere najmanj 10 ljudi, ki jih po možnosti ne poznaš. Nekaterim je malo mar, kaj si bodo ob takšni in drugačni objavi, ob razkrivanju sebe mislili drugi. Spet drugim pa je zelo pomembno, da bralec ne bo dobil napačnega vtisa, da bo vse lepo in prav, da bodo bralci zadovoljni s tem kar preberejo. Da ne bodo zmožni komentirati in grajati ter obsojati.
Zakaj? Ker nas je strah. Vemo, da nas ne prebirajo samo neznanci, da velikokrat zaidejo na tvoj blog tudi znanci in prijatelji, partner in starši in navsezadnje otroci. In nas je strah, da bi izdali nekaj kar ne vedo vsi. Tiste majhne in velike skrivnosti, ki smo jih zaupali samo eni osebi. Se samocenzuriramo. Se skrivamo pred tem kdo smo v resnici, kaj počnemo, s čim se preživljamo.. nekateri skrivajo svoje obraze za napisanim in se nikoli ne bodo pokazali.
Kako pa bi bilo, če bi delili vse z vsemi. Vse svoje misli, vse svoje dogodivščine in spolne fantazije, vse svoje ljubimce in grehe? Bila bi zmešnjava in veliko nesoglasij. Veliko zamer in preveč obsojanja, ki ga sicer že opazimo v določenih komentarjih posameznikov, ki jim nikakor ni všeč in se nikakor ne morejo sprijazniti, da je nekdo takšen kot je, da piše tako kot piše in da se požvižga na druge. Da ni takšen kot on. Zato pa se cenzuriramo.
Sama se cenzuriram ravno v pravšnji meri. Velikorat povem kar mislim in se ne skrivam za masko. Je dosti ljudi, ki me predobro poznajo in vedo stvari.. ni pa lepo da lažeš kajne? In prav do tega pripelje samocenzura. Do laganja. Če nekaj o sebi ne objavimo in razkrijemo dobro, to ni laganje. Ampak da določeno stvar prikrijemo in jo nadomestimo z drugo? Je laganje in je samocenzura. In posledično bo spet pripeljalo do obsojanja in na kazanje prsta nate, s strani tistih ki te res poznajo.
Sedaj verjetno že veste o čem govorim. O tem, da se sama pred družino in prijatelji pokažem skoraj takšna kot sem. Necenzurirana. No, skoraj. Pred znanci in kolegi na “zdravo zdravo” ravno ne bom stala gola. Bom prikrila del sebe, kar je seveda najslajše.

Biti skrivnosten v resničnem življenju je čisto druga pesem kot biti skrivnostem pri objavah in komentarjih na blogu. Pri slednjem si tako samo še ena oseba več, ki je vstopila v ta svet. In drugim niti ni tako pomembno kdo si in kaj si, dokler imaš zanimive objave, kjer se razkriješ ravno toliko da so bralci zadovoljni. In ta skrivnostnost in počasno odkrivanje in samocenzura jih vleče vedno znova nazaj. Da bodo izvedeli nekaj več.

cenzura.jpg


In za konec sporočam vsem mojim bralcem slednje: Nikoli me ne boste videli popolnoma gole, res nikoli. Vedno se bo našla cunjica, ki bo nekaj prikrila, in pa kakšen posameznik v komentarju, ki bo nevede odkril delček mene. Ampaj jaz bom mogoče vse skupaj zanikala ali ignorirala. Jaz pravim da se je treba pred drugimi slačiti počasi in z užitkom ter z nekoliko sramu :)

  • Share/Bookmark


16 odgovorov v “Slačim cunjico za cunjico.. ampak nikoli me ne boste videli popolnoma gole”

  1.   golb pravi:

    lepo napisala… pridem še kaj !

  2.   Blaž pravi:

    ful fajn napisano, tudi sam se strinjam z napisanim. Mene so enkrat cenzurirali celo drugi, ker se očitno sam ne znam dovolj dobro. (ne oseba, ampak ustanova) No, sj priznam takrt sm mogoče res malce pretiraval :)

    P.S never say never, mogoče te bo pa enkrat edn od tvojih bralcev sleku do golega. Pssss, grd blaž :)

  3.   lordwales pravi:

    Če te bodo objavili v blogoroli, čestitam, drugače pa:
    Kaj naj cenzuriramo -napsial jasno na svojem blogu. Če me -me drugi!

  4.   agarwaen pravi:

    Lepo napisano. Vsak se malo cenzurira, tut js. Ker vem, da me berejo kdaj pa kdaj tudi znanci. Drugače bi se verjetno precej manj, ker se ne bi velik sekiral. Podobno kot ti ;)

  5.   Zvita T.v. pravi:

    golb hvala :oops: Le pridi še kaj ja.

    Blaž tud hvala :) Ja no sej, če se ne sam te pa drugi.. če pogledamo so tud komentarji cenzurirani ane?
    Pšššt Blaž ja, pa sj sm rekla da lahko vse zanikam :P

    lordwales hvala. Moraš vse tako naokoli napisati, da ne pogruntajo in te ne cenzurirajo ;)

    agarwaen tud hvala.. sicer se mi zdi tole ful zmedeno napisano, res.. zdej je kar je :) Ma ja tile znanci.. sej nekomu pa morš povedat da imaš blog, sam te čenče se pol razširijo, in te začne brat mal širši krog znancev in kolegov, pol morš pa že začet mal ahtat, da te ne bodo postran gledal, al pa da ne boš kej preveč zinu :roll:

  6.   en iz Veleja pravi:

    Zvita…”slečt” je umetnost.. lahko jo/ga slečeš in ni čist efekt, tud ni akcije.. Laho samo quicky pokukaš med ali pod. nežen pihljaj in BUM… pokrivalo se dvigne kod zastor v gledališču. pol sledi cela predstava…

    dosti je sam trenutek nepozornosti in nepričakovanja, seveda če ni kot ESKIM oblečena…metafora

  7.   minusnula pravi:

    jz mam pa svojo poezijo in lahko rečem kar mi paše, pa se temu reče (kvazi,ali pa mogoče ne)umetnost in je vse kul:P

    (kar mi paše = lahko se slečem do golega, pa sem vseeno tak zmazek besed, da me ni razločno videti:)

  8.   Zvita T.v. pravi:

    minusnula drugače nisi pa noben zmazek ;) Hm, morm it mal pogledat to tvojo poezijo.. čeprav jst nisem kaj preveč za to, ampak bom, obljubim :) Sm že špegala neki malega..

    en slečt včasih ni prav nobena umetnost :D Včasih se kar trga in leti :mrgreen:

  9.   en iz Veleja pravi:

    ja kot najdeš secret kode button… ja kar se vidljivosti golote tiče… prižgat luč je zelo priporočljivo.. vsaj faracajg uporabit…

  10.   quintus pravi:

    Cenzura obstaja pravzaprav vedno – tudi kadar si z družino, partnerjem itd določenih stvari ne počneš. Sicer jih ne počneš že kar nagonsko in privzeto, a to ne pomeni, da ne gre za določeno obliko cenzure. Popolnoma necenzuriran si po mojem mnenju tako ali tako samo v svoji glavi, tja pa na srečo ne more nihče :)

    Drgače pa štekam kaj si hotela povedati…dobro napisano.

  11.   morfej pravi:

    Malo zakrito je običajno veliko bolje kot golo ;)
    Sicer pa kot sem pisal za sebe, se z detaljno analizo tvojih objav verjetno da sleči tudi tebe ;)

  12.   senorita pravi:

    Dober zapis. Tudi meni se zdi, da se čisto vsak včasih samocenzurira, so pač stvari, ki ne “pašejo” na blog :D Všeč mi je stavek, ki ga je napisal quintus: Popolnoma necenzuriran si po mojem mnenju tako ali tako samo v svoji glavi,… in to definitivno drži ;)

  13.   Zvita T.v. pravi:

    quintus ja se strinjam, da smo cenzurirani vsepovsod, oz. se cenzuriramo. Jst mislim da je tako edino prav.. kaj bi pa bilo če bi vse zinli kar imamov glavi? Postalo bi bolj ali manj nezanimivo.. morajo obstajat meje :)

    morfej se strinjam ;) Hm.. mogoče se me da, ampak ne popolnoma :P

    senorita po mojem mnenju skoraj vse stvari pašejo na blog. Saj je vse del življenja, in se ne dogaja samo nam.. ampak tukaj je predvsem tista ovira in strah, kako bodo pa reagirali drugi. Saj nekateri res objavljajo vse od a do ž. Do najmanjših potankosti, ki jih mi mogoče ne znamo razbrati :)

  14.   morfej pravi:

    z uporabo komentarjev bi mogoče uspelo tudi do konca ;) (če še vedno misliva na isto slačenje ;) )

  15.   Zvita T.v. pravi:

    Hmm upam da misliva no :D

  16.   Obljuba dela dolgega.. pravi:

    [...] Sj ne da se rada hvalim.. Sam je v prejšnji številki Blogorole baje bil moj prispevek o samocenzuri zmagovalen. Hvala Tadej za info, sama tk še dolg ne bi vedla [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !