Arhiv za December, 2007

Vsaka stvar ima svoj začetek.

In kakšen je bil vaš v 2007? Katere so stvari, ki ste jih prvič naredili to leto?

Jst sem prvič v tem letu odprla svoj blog, se prvič v življenju zredila tako da to opazim, prvič sanjala Fetalija, prvič bila s svojo ljubezijo na morju, prvič brala (erotično?) revijo Omama, prvič nekomu vrgla ven varovalke. Prvič, ko nisem mogla nekoga poljubit zarad smeha, prvič spala do 15h, ker je ura kazala 8 pa še nekaj, prvič mi je bilo prerokovano.. pff, to je pa tud vse, kar mi trenutno pade na pamet. Ampak bo verjetno še kakšen dopis k temu ;)

Pa vi? Vaš prvič? Kar pogumno..

  • Share/Bookmark

Comments 21 komentarjev »

Ja. Nekje sem že pisala, da sanjam raznorazne bedarije. No, tudi včerajšnja noč ni bila izjema.

Ob 1h zjutraj gledam Stephena Lyncha, nekje ob 3h zjutraj končno zaspim. Zvoni budilka. Ura: 10.45 Tilt. Zaspim nazaj.. in se potopim v sanje.

Šetanje. Okoli mene polno ljudi, drvijo sem in tja, mesto lepo okrašeno in odeto v belo odejo. Ko se razstopničim se ustavim pred lokalom, v katerega sem kot srednješolka redno zahajala. Tišina. Vidim njega, kako nasproti lokala zaklepa svojo pisarno. Se obrne, nekaj momlja, razumem ga absolutno njente. S tistim južnim naglasom še kar nekaj melje, ko kar naenkrat vpraša, če grem na kavo. Ne. Odidem..

Kasneje z mamo ugotoviva, da imam težave. Kakšne, se pravzaprav ne spomnim. Greva k zdravniku. K psihologu. Edini v našem mestu. In baje levi ko sto mater. Ok. Se razstopničiva, in glej glej, prideva pred njegovo “pisarno”, tam, kjer sem stala trenutek prej. In jst z zaprtimi usti polno smeha preberem na vratih: Fetalij W. Tyschew. Ok.. pa že.

No v njegovi “pisarniški ordinaciji” ugotovi, da nisem noseča, ker se mi palec in kazalec na roki ne treseta. Right.. No, kasneje sem ugotovila, da se je psiholog, ki je povedal da nisem noseča, krepko zmotil. Bila sem lepo okrogla.

Zzzeeh, se zbudim, začnem sama sebi smejati.. še enkrat vse skupaj premlejem..
Ne vem zakaj se je pojavil on. Oziroma njegovo ime. Ko sm se spravljala k spanju nisem mislila kaj preveč, niti nisem pomislila nanj. Nisem tako redna bralka njegovega bloga. Par dni nazaj sm si pogledala intervju na vesti, to je pa tudi vse.

In, Fetalij zgleda dober.. ta, ta v sanjah je bil star dec, južnjak, ki je bil grd. Blah.

Uglavnem, bedarije :)

In kako si naj sedaj tolmačim te sanje?

Da sm noseča? Da bom v naslednjih dneh hodila po stopnicah? Da si Fetalij obupno želi na kavo z mano? Da bi on bil porazen psiholog? Da.. da ne bo glih dobro zgledal ko bo starejši? Da imata palec in kazalec res kakšno vlogo pri nosečnosti?

Anyway, tala objava je resnična, glih tolk kot so bile neresnične (hvalabogu) moje sanje. In Fetalij, nič osebnega. Pač, ni mi jasn, kaj ti počneš v moji podzavesti. Da ni on intervju na vesti kšno Krog sranje, ki se ti zaleze v glavo in po sedmih dneh… ? :mrgreen:

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

Ja, zna bit. Sploh če te fotr vpraša po pornografiji. Pa ga ni zanimalo, če jo gledam in kakšno. On namreč želi, da jih postavim (porniče) zraven tistega kupa nametanih cedejk in devedejk pri DVD predvajalniku. Tako čisto zase. Da bo točno vedel kateri so. Khm.. jaaa..

Kaj naj sedaj? Res to storim? Ker vem, da on se ni zajebavu. No, se je, ampak je pa tudi prekleto resno mislil.

No, kaj naj? Mu res tja zraven vržem porniče, ki so nekje po sobi razmetani, 2 vidim sta celo na mizi.. A naj? Mislim.. ne vem, naj rečem, da to sem samo zanjga posnela, da to jst nisem gledala? Ker khm, roko na srce, jst mam od porničev takšne.. lejzbične no, pa se najdejo tud grupiči, pa takšni v dvoje.. sam večina je lejzbo p0rn.

Pa nisem. In tudi nočem, da bi njemu padlo na pamet kaj takšnega. Sploh nočem da mu karkoli pade na pamet. Da bi se ob gledanju dveh strastnih lizajočih se bjond spomnu name! No fuckin’ way!

Nimam želje, da stari ve kaj gledam, ob čem postanem horny. Sploh pa, jst tega ne gledam. V njegovih očeh verjetno ne. Ker imam fanta in to.. Mhm :mrgreen:

Mislim da bom tole nalogo naprtila svojemu.. al pa res sama zapekla nove pornjake, s tako čist navadno vsebino, eden na eden.. take dolgocajtne, take ko je tist naš slovenski, mislim da štajerski.. Ko v njem ne slišiš ne bev ne mev, ne aiii in oiii, ne šeee in oh. Slišiš samo enega tipota, ki nekje vmes prbije: “zaj bo!” Za crknit smešno.

  • Share/Bookmark

Comments 26 komentarjev »

Kaj je twitter, kako se ga namesti in uporablja lahko preberete tukaj. Ker mi tisti ni preveč všeč, in ker se mi reees ne da zafrkavati z njim, + tega mi še slikce noče naložit in so kar vse prevelike (čeprav niso), ali pa niso pravega formata (so), sem se raje odločila za twitter, ki ga vidite desno spodaj.

Torej, če vaša tema podpira widget tehnologijo, in če je med widgeti tudi twitter, enostavno naredite slednje:

Greste na twitter, in si ustvarite nov račun.

Ko se prijavite lahko že kar napišete kaj počnete, kaj vam roji po glavi oz. karkoli, v dolžini 140 znakov.

Greste pod nadzorno ploščo, izgled in nato na widgets.

Med widgeti, ki jih imate na voljo je tudi twitter, ki ga povlečete v meni, kjer pač želite da se prikaže na vašem blogu.

Lahko ga poimenujete po želji. Moj se npr. imenuje na kratko. Pod twitter uporabnik morate vnesti uporabniško ime, s katerim ste se prijavlili na twitter. Po želji pa lahko spreminjate število sporočil, ki ste jih napisali.

Upam da je vsaj približno :) Za popravke ste pa tako vedno dobrodošli.

  • Share/Bookmark

Comments 13 komentarjev »

Že kot otrok sem sanjala na veliko. In v sanjah so se pojavljale razne scene, lepe in grde, strašno prijetne in strašno grozne.. tudi takšne, ki se jih spomnim še danes, po 10ih in več letih. In to so predvsem tiste, ki spadajo med neprijetne. Sanjam še zdaj. A lot.

In včeraj.. uff, ni bila moja noč. Spet sem sanjala konec. Konec vsega. Konec obstoja zame, zate, za vse.. Te sanje mi ne bi bile tako zelo grozne, če se ne bi pogosto pojavljale. Ampak se. Scene in akterji so vsakič drugačni, ampak nekako vedno z isto tematiko.

Zgorim, ker nekje v bližini, če ne celo name, pade asteroid.

Se utapljam, ne morem plavati in splavati.. vesoljni potop.

Veter in dež, čudno nebo, vem.. konec bo.

Čudno nebo. Kar neki napisi, čudne in velik zvezde.. kar neča čudna “vozila” na nebu.

Vem, se ne bere tako grozno, kot je to v mojih sanjah. Ampak zakaj hudiča so te sanje takšne kot so, najbolj pogoste, najbolj grozne? Že res, da imam idejo, da bo nekoč vsega konec. Da bom doživela to neprijetno sranje, in da me je kar mejceno strah tega. Ampak to je tako nekje zadaj, daleč zadaj. In med spanjem zgleda, da je to prioriteta nad vsem. Pa nočem. Nočem več tolmačiti sanj, ker s tem nimam dobrih izkušenj. Ni mi všeč, da imam prav v sanjah, da vem.. Nočem slišati: “jokala si, se tresla in stiskala k meni.”

Čeprav jih lahko obvladujem v določenih situacijah, ker se dobro zavedam da sanjam, mi teh jebenih koncev še ni uspelo ustaviti. In nikoli, res nikoli več ne želim sanjati konca. Takšnega ali drugačnega.

Hočem začetke, prijetne, takšne, ki mi bodo še čez 10 let ostali v spominu.

  • Share/Bookmark

Comments 10 komentarjev »